Na ministrstvu za delo trdijo, da si proračun ne more privoščiti sprememb, ki so jih prejšnji teden na odboru za delo opozicijski poslanci vnesli v vladni zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Po zagotovilih ministrstva bi se položaj družin izboljšal, če bi sprejeli zakonski predlog, ki ga je odboru poslala vlada, a ta bi v naslednjem letu zahteval toliko proračunskega denarja kot sedanja ureditev. Opozicijski amandmaji, ki jih je sprejel odbor, bi prinesli dodatnih 13,5 milijona evrov izdatkov, ki v državnem proračunu za leto 2020 niso zagotovljeni, opozarjajo na ministrstvu.
Pomoč ob rojstvu kar 500 evrov
Ker imajo opozicijske stranke v odboru za delo enega člana več kot manjšinska koalicija, so lahko prejšnjo sredo sprejele amandmaje NSi, Levice in SDS, ki bi imeli občutne finančne posledice. To glasovanje kaže, da bi lahko ta odbor tudi v prihodnje postavljal koalicijo pred izzive. V njem namreč stranka SNS, ki je v zadnjem času podpornik vlade, nima nobenega člana.
Amandma NSi dviguje enkratno pomoč ob rojstvu otroka z 280 na 500 evrov. Koalicija je bila pripravljena ta znesek dvigniti le za sedem evrov. Hkrati se je opozicija zavzela za odpravo spremenjenega načina izplačila dodatka v dobroimetju, ki ga lahko starši porabijo za opremo oziroma pripomočke za otroka. Če bo ta predlog v državnem zboru potrjen, bodo torej starši pomoč spet dobili v denarju. Lani so jo izplačali 21.257 staršem, kar je stalo dobrih šest milijonov evrov.
Predlog SDS, ki so ga potrdili opozicijski poslanci, je izničil namero ministrstva, da z neusklajevanjem nekaterih transferjev v prihodnjem letu privarčuje okoli štiri milijone evrov. Amandma Levice pa zadeva starševsko nadomestilo, ki se mu pogovorno reče porodniška, in starševski dodatek, ki ga prejemajo novopečeni starši, ki do nadomestila niso upravičeni, torej brezposelni in študentje. Lani je nadomestilo prejelo malo manj kot 21.000 mam oziroma očetov, dodatek pa malo več kot tri tisoč staršev, za oboje skupaj je država namenila okoli 252 milijonov evrov. Že ministrstvo za delo je predlagalo, da se minimalna zneska teh dveh transferjev dvigneta z 252 evrov mesečno na 402 evra mesečno, vendar je vlada po koncu javne razprave uveljavitev tega dviga brez obrazložitve prestavila z začetka prihodnjega leta na začetek leta 2022. Levica je zato vložila amandma, po katerem bi dvig veljal že za starše otrok, ki se rodijo po 31. decembru 2019; skupaj s SDS in NSi ji je to uspelo vnesti v zakonski predlog.
Bo SNS pomagala koaliciji?
Državni zbor bo zakonsko novelo obravnaval na seji, ki se bo začela prihodnji ponedeljek. Takrat bi lahko koalicija poskusila s svojimi amandmaji izničiti opozicijske. Po naših neuradnih informacijah so tej ideji na ministrstvu naklonjeni, vendar se koalicijske stranke o tem še niso pogovarjale. Nekateri poslanci pričakujejo, da bo koalicija sledila nasvetu ministrice Ksenije Klampfer, drugi pa menijo, da se vsaj amandmaja Levice ne bodo dotikali. Če bi se odločila za kakršen koli poseg v opozicijske amandmaje, bi koalicija najverjetneje potrebovala pomoč SNS, ki se do tega vprašanja še ni opredelila.
»Sprejeta dopolnila k predlogu zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih seveda načelno podpiramo, saj sledijo našim prizadevanjem za še boljši položaj družin,« pravijo na ministrstvu. »Seveda bi vsi radi dali za družine več in še več, vendar so proračunska sredstva omejena.« Poudarili so še, da so sami v zakonski noveli predlagali izboljšave, kot je podaljšanje starševskega dopusta ob rojstvu dvojčkov, trojčkov in tako naprej. Poleg tega se povečuje število upravičencev do družinskih transferjev, saj jih bodo dobili tudi tisti z začasnim prebivališčem.
Proračun ministrstvu za delo ne daje veliko možnosti za radodarnost, prej nasprotno. Predvideno je namreč, da bo država v prihodnjem letu za socialne transferje porabila 1,332 milijarde evrov, kar je 93 milijonov evrov ali 6,5 odstotka manj, kot bomo za socialne transferje namenili letos. Fiskalni svet je opozoril, da za tako znižanje ni nobene podlage, saj zakonski predlog, ki bi imel takšne varčevalne posledice, ni bil ne sprejet ne napovedan.
