V prvi bojni črti proti reformi upokojevanja, ki naj bi z geslom »Za enake prispevke enaka pokojnina« 42 sistemov spremenila v univerzalnega, so še naprej zaposleni v javnem transportu, tako da večina vlakov, tudi podzemnih, od četrtka še vedno ne vozi. Tri četrtine strojevodij, ki so se doslej upokojevali pri 52 letih, ni prišlo na delo. Na širšem območju Pariza so bili na cestah veliki zastoji tudi zato, ker so stavkajoči že od 5.30 blokirali 7 od 25 avtobusnih osrednjih postajališč, tako da je v ponedeljek zjutraj tudi zato vozila samo tretjina avtobusov. Stavkajoči pa so blokirali tudi nekaj pomembnih železniških prog.
»Premier Edouard Philippe nas je prepričal, da nadaljujemo in da se vrnemo na ulice,« je dejal predstavnik radikalnega sindikata CGT. Pri tem je mislil na premierja, ko je v nedeljo dejal za Journal du Dimanche, da je odločen reformo izpeljati do konca.
Potekajo tudi tajna srečanja med vlado in sindikati
Tako je pričakovati, da se bodo stavke v javnem transportu z zelo visoko udeležbo nadaljevale vsaj še ves teden. Odločilen dan bo četrtek, dan po sredinem nastopu premierja Philippa, ki bo po več kot dveh letih vladnih posvetovanj s sindikati in delodajalci predstavil nekatere vidike reforme. Med drugim se v vladi še niso odločili, ali naj bi reforma zajela generacijo, rojeno po letu 1963 ali po letu 1973. Sicer so še konec tedna kljub ostrosti sedanjega socialnega konflikta obstajali neformalni stiki in tajna srečanja med sindikati, vodstvi podjetij in vlado.
Sindikati bi radi ponovili lanski uspeh rumenih jopičev. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa očitno poskuša z enotnim, jasnim in pravičnim sistemom upokojevanja tudi zmanjšati delež, ki ga imajo v francoskem BDP pokojnine. Trenutno je to 14-odstotni delež, medtem ko je v državah OECD to povprečje osemodstotno. Na tak način poskuša zmanjšati obremenjenost francoskega gospodarstva in povečati njegovo konkurenčnost na svetovnem trgu.
Se Macronu maščuje obotavljanje z reformo?
Macronu pa zdaj očitajo, da se je predolgo obotavljal z upokojensko reformo, ki je njegova glavna predvolilna obljuba. Predvsem še ni razkril kart, tako nikomur ni jasno, kaj ga čaka. Zaradi tega je upokojenska reforma postala vir bojazni, kaj bo. Mnogi njegovi politični nasprotniki, tudi Marine Le Pen, po anketah največja nasprotnica, tako razpihujejo nezaupanje in zmedo. Macron in njegovi sodelavci so pač tehnokrati, ki zadeve ne znajo približati ljudstvu. S točkovanjem pokojnin ustvarjajo med Francozi vtis, da bodo manipulirani. Glavna načela reforme – jasnost, varnost, zaupanje in pravičnost – so naredili povsem netransparentna, ker so poskušali z njihovo pomočjo še zmanjšati breme pokojnin za javne finance. Tudi zato trenutno več kot polovica Francozov podpira stavko.
Nepregledna reforma
Sami poslanci Macronove stranke Naprej, Francija obžalujejo negotovost, ki vlada glede pokojninske reforme, in pritiskajo na vlado, naj jo pospeši in neha prodajati meglo. »Vlada mora biti bolj jasna (glede reforme) in si pridobiti zaveznike,« pravi eden teh poslancev. Neki drug poslanec vladajoče stranke pa pravi: »To je nezaslišano. Vsi komentirajo stvari, ki jih sploh ni v pokojninski reformi.« Neki tretji pa: »Res neverjetno: nekaj, kar bi moralo pomiriti ljudi, jih spravlja v negotovost in šok.« Situacija je za njih toliko bolj paradoksalna, ker so čutili v svojih volilnih okrajih (seveda med svojimi volilci) podporo reformi, predvsem temu, da bo iz 42 posebnih in različnih sistemov upokojevanja nastal en sam, univerzalen. Še vedno pa so nekateri poslanci Macronove stranke previdni: »Ljudje imajo vtis, da kar se jim bo z eno roko dalo, se jim bo z drugo vzelo. In dokler stvari ne bodo napisane jasno, ljudje ne bodo ničemur verjeli.«
