V SNG Opera in balet Ljubljana pravijo, da ni decembrskih praznikov brez baleta Hrestač – Božična zgodba, za katerega je glasbo napisal Peter Ilič Čajkovski, in ponosni so, da vsakič znova vse predstave razprodajo. Tako je bilo tudi letos, saj so vstopnice za decembrske predstave pošle že oktobra. Nocoj bo popularni Hrestač na sporedu že 150., ob tej priložnosti pa so izšle tudi razglednice z njegovim motivom. Ta priljubljena božična baletna zgodba je sicer na odru ljubljanskega Baleta prvič zaživela novembra 2002.
Dobro premaga zlo
Baletno pravljico Hrestač je sta koreografa Marius Petipa in Lev Ivanov skupaj s Čajkovskim zasnovala na Dumasovi adaptaciji Hoffmannove pravljice Hrestač in mišji kralj. Prvič je bil balet uprizorjen leta 1892 v Sankt Peterburgu, v Sloveniji pa leta 1940.
Sodobno različico te božične zgodbe je sredi osemdesetih prejšnjega stoletja ustvaril madžarski koreograf in režiser Youri Vàmos, ki jo je nadgradil še z legendarno Božično zgodbo Charlesa Dickensa; svetovna premiera je bila leta 1988 v Bonnu. Zgodba govori o zagrenjenem skopuhu, ki sovraži ljudi in božič, potem pa postane dober človek.
Vàmos je prvotni libreto poskušal približati miselnosti današnjih otrok, ki ne odraščajo več samo ob pravljicah in že zaznavajo socialne krivice. Zato se je tudi naslonil na Dickensa ter njegovega skopuškega in čudaškega Scroogea. Sanje deklice Klare je spremenil v sanje skopuha ter zgodbo izpeljal tako, da se veliki skopuh na koncu prelevi v ljubitelja otrok in dobrotnika. Šele tako postane srečen, to pa je tudi osrednje sporočilo te pravljice.
Razprodane baletne predstave
Fenomen Hrestača nam je pomagal razjasniti Petar Đorčevski, umetniški vodja baleta, sicer pa dolgoletni baletni solist v ansamblu, ki je v tej predstavi plesal že veliko različnih vlog in bo plesal tudi nocoj: »Hrestača se plesalci preprosto ne moremo naveličati, čeprav ga vsako leto ponavljamo. Ta balet pač sodi v praznični čas, vsakič znova se ga kar nekako razveselimo. Veliko k temu pripomore izjemna glasba Čajkovskega, hkrati pa mislim, da plešemo celo najboljšo verzijo Hrestača, saj jo je Vàmos fenomenalno nadgradil in koreografiral.«
Za nocojšnji jubilejni večer so povabili tudi posebna baletna solista, Liso Pavlov in Timoteja Mocka, sicer baletna prvaka v Badenskem državnem gledališču v Karlsruheju. Drugače pa bodo plesali »hišni« plesalci, pri čemer je zanimivo, da je med njimi kar nekaj takšnih, ki to predstavo plešejo že od samega začetka. Hrestača ponavljajo samo v decembru, »in če bi imeli na sporedu še deset predstav več, bi vse razprodali,« ne dvomi Đorčevski.
Podobno pravi Barbara Čepirlo, vodja za stike z javnostmi v operno-baletni hiši: »Po tej predstavi ljudje sprašujejo že konec poletnih počitnic, naši redni obiskovalci pa si jo ogledajo tudi večkrat zapored. Predstava je atraktivna tudi zaradi bleščeče scene in pisanih kostumov, ki so prava paša za oči v tem prazničnem času, s tem pa tudi mi s takšnimi predstavami dodajamo ščepec blišča.«
Povedala je še, da se Hrestač na sporedu pojavi že zadnji teden novembra, ko odigrajo tri predstave, v decembru pa jih je še šest, s tem da eno rezervirajo samo za mlade. Letos poleg Hrestača navdušuje tudi novi balet Veliki Gatsby, ki mu ravno tako napovedujejo dolgo življenjsko dobo na našem odru.
