Nemški socialni demokrati, ki so včeraj zaključili svoj kongres v Berlinu, so z veliko večino sprejeli nov koncept obdavčenja, ki predvideva davek na premoženje. Ta naj bi z dvoodstotno obdavčitvijo zajel vse samske, ki imajo več kot 2 milijona evrov premoženja, in pare oziroma družine, katerih premoženje je večje od štirih milijonov evrov. S tem naj bi davek na premoženje plačali le najbogatejši.
Lothar Binding, strokovnjak za davke pri nemških socialdemokratih, je izračunal, da bi tako par, ki ima skupno 4,2 milijona evrov premoženja, na leto plačal 2000 evrov davka oziroma 166 evrov na mesec. Vrsta olajšav naj bi poskrbela tudi za to, da podjetja z davkom ne bi čezmerno obremenili.
Binding, ki pravi, da ima eno samo gospodinjstvo med 45 najbogatejšimi toliko premoženja, kot ga ima skupaj 440.000 najrevnejših gospodinjstev, je prepričan, da je ravno tako nepravično, da je nekdo bogat, ne da bi za to moral kaj storiti, kot je nepravično, da je nekdo brez svoje krivde reven. Več kot 80 odstotkov premoženja najbogatejših v Nemčiji je namreč podedovanega.
Davek bi prinesel okoli 9 milijard evrov
V Nemčiji so sicer davek na premoženje že plačevali vse do začetka 90. let prejšnjega stoletja, ko je ustavno sodišče zakon razglasilo za neustavnega. Vendar pa za sodnike v Karlsruheju ni bil sporen sam davek na premoženje, temveč način vrednotenja, ki je nepremičnine obravnaval precej ugodneje kot ostale vrste kapitala, denimo delnice. Nazadnje so nemške dežele iz naslova tega davka v svoje proračune dobile okoli 4,6 milijarde evrov, preračunano v današnje razmere naj bi se ta vsota skoraj podvojila. A v stranki se zavedajo, da te namere ne bo mogoče izpeljati na hitro in da bo za sprejetje novega zakona potrebno več časa.
Socialdemokrati so bili včeraj ponovno skeptični do zavore zadolževanja, ki so jo tudi Nemci zapisali v ustavo. Novi vodja SPD, Walter Borjans, pravi, da si tudi nobeno podjetje ne privošči tega, da ne bi najelo kredita, če je nujno obnoviti strojni park. S tem stališčem nasprotuje svojemu strankarskemu kolegu, finančnemu ministru Olafu Scholzu, ki zavoro, po kateri se država ne sme zadolževati več kot za 0,35 odstotka BDP, podpira.
Iz krščanske unije, koalicijskega partnerja socialdemokratov v vladi, so sporočili, da ne vidijo nobenega razloga, zakaj bi se morali za naložbe, ki jih načrtujejo, na novo zadolževati, saj jih zmorejo brez tega. Eckhart Rehbergh, ki je pri krščanski uniji pristojen za vprašanja proračuna, je povedal, da je za sanacijo šol, gradnjo otroških vrtcev, digitalizacijo in zaščito podnebja na voljo več milijard, hkrati pa je opozoril, da dežele 10 odstotkov denarja, ki je na voljo, sploh niso počrpale, pri občinah pa je teh sredstev skoraj tretjina.
Krščanska unija prav tako ni navdušena nad drugo namero socialdemokratov, ki se zavzemajo za to, da bi omilili reformo, ki jo je leta 2010 sprejela socialdemokratska vlada kanclerja Gerharda Schröderja. Tako naj bi v skladu s sklepi kongresa brezposelni lahko dalj časa prejemali nadomestilo kot doslej, Hartz IV, gre za socialno podporo, pa naj bi v obliki državljanskega dohodka uredili bolj humano in omilili sankcije, če bi prišlo do kršenja pogojev za njegovo pridobitev.
