Predsednik Združenja Manager Aleksander Zalaznik pravi: »Pogled smo ustvarili zato, da si pogosteje nastavimo ogledalo in pogledamo v prihodnost. In da se opomnimo, da je ambicija pomembna. Če jo le usmerimo razvojno in voditeljsko modro v dobrobit vseh državljanov.« Izid publikacije so pospremili z dogodkom Konkurenčnost, inovativnost in pot do razvojnega dogovora na ljubljanski ekonomski fakulteti.
Izjemen potencial konkurenčnosti
Na svetovni lestvici konkurenčnosti IMD se Slovenija uvršča na 37. mesto med 63 državami, z 32. mestom na lestvici digitalne konkurenčnosti in 31. mestom na lestvici po privlačnosti za talente. »Konkurenčnost pomeni ustvarjanje takšnih okoliščin v državi, da je ta lahko produktivna. Slovenija ima tu izjemen potencial, večjega kot Belgija in Španija, ki sta sicer na lestvici uvrščeni pred njo. V zelo kratkem času bi ga lahko izkoristila, če bo povezala vse deležnike v družbi,« je poudaril osrednji govornik na dogodku dr. Arturo Bris, eden največjih poznavalcev vzvodov konkurenčnosti na svetu, profesor financ na eni od najboljših poslovnih šol IMD iz Lozane in direktor Centra za konkurenčnost pri IMD.
Dodal je, da je Slovenija produktivno gospodarstvo, ampak lahko svojo konkurenčnost in dodano vrednost še zviša. »Produktivnost se v razvitih državah v zadnjih letih ni opazneje spreminjala, razen v azijskih državah. V zadnjih dvajsetih letih sta jo izrazito povečali le Indija in Kitajska, ki sta se iz kmetijstva preusmerili v storitveno dejavnost. Če hočemo danes povečati produktivnost, jo moramo skozi tehnologijo,« je prepričan Bris. Za razvoj inovacij, ki podpirajo tehnologijo, pa je treba zadostiti dvema pogojema: zadostnemu številu talentov in ustrezni digitalni regulaciji. »Težave Slovenije so v neprivlačnosti gospodarskega okolja za tuje investicije in talente,« je poudaril Bris in omenil ključni prednosti Slovenije: infrastrukturo in izobraževalni sistem. V nekaterih državah lahko traja več generacij, da jih vzpostavijo.
Večja stabilnost gospodarstva
Mag. Velimir Bole z Ekonomskega inštituta (EIPF) pa je poudaril, da se gospodarstvo še naprej ohlaja in da se negotovost gospodarskega okolja povečuje. Kljub temu je optimističen: »Podatki kažejo, da je odpornost slovenskega gospodarstva precej večja kot pred izbruhom finančne krize in tudi opazno večja kot v povprečju evrskega območja.« Makroekonomska stabilnost je namreč večja, skupna zadolženost vseh narodnogospodarskih sektorjev, nefinančnih in finančnih korporacij je nižja, zadolženost prebivalstva in države pa sta nižji kot na evrskem območju.
Ključne poudarke dogodka so v zaključni okrogli mizi povzeli Vojko Čok, predsednik častnega razsodišča Združenja Manager, Maja Krumberger, izvršna direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja, Tomaž Berločnik, manager leta 2019 po izboru Združenja Manager in nekdanji predsednik uprave družbe Petrol, in Sibil Svilan, predsednik uprave banke SID. Sibil Svilan je v razpravi dodal, da je v slovenskem prostoru odločilno predvsem to, kako delujejo mala in srednja podjetja, ki sicer ustvarjajo do 28 odstotkov slovenskega izvoza: »Izzivi niso samo z regulacijo in privabljanjem talentov. Izgubljamo že pri inovacijah, ki jih ne znamo razvijati, zato mala in srednja podjetja v Sloveniji ne zrastejo v velika, mednarodno priznana podjetja.«
