Vseh zaposlenih, ki so se v Zdravstvenem domu (ZD) Koper kakorkoli vključevali v nujno medicinsko pomoč od oktobra 2018 do septembra 2019, je 47, od tega 20 zdravnikov in 27 medicinskih sester. Od tega se je v pediatrični dežurni službi vključilo pet zdravnikov in šest medicinskih sester. Ostalih, ki se vključujejo le v dežurno službo, je 15 zdravnikov in 21 medicinskih sester, je za STA navedel vodja NMP v koprskemu zdravstvenem domu Matej Rubelli Furman.
V Kopru so pri tem zaposleni zdravniki, ki imajo omejitve, zato beležijo pomanjkanje zdravniškega kadra pri delu predvsem v sklopu NMP in dežurne službe v centralni urgentni službi. Ta se za območje vseh štirih istrskih občin ponoči in ob dela prostih dnevih izvaja v pritličju Splošne bolnišnice Izola.
"V poletnih mesecih število obiskovalcev slovenske obale skokovito narašča, zato bi potrebovali dodatno ustrezno mobilno enoto s kadrom vsaj v najbolj kritičnih časovnih obdobjih dneva in noči," je poudaril Rubelli Furman. Prav tako potrebujejo zdravniški kader s specifičnimi znanji in veščinami iz predbolnišnične (terenske) obravnave kritično bolnih in poškodovanih odraslih in otrok.
V ZD Koper vsako leto podpišejo pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ta financira dežurno službo 2 B, ki vključuje delo na urgenci na Bonifiki in delo v centralni urgentni službi, za kar jim ZZZS prizna 557.430 evrov na letni ravni, mobilno enoto reanimobil, za katero ZZZS prizna 844.280 evrov letno in službo motornega kolesa, za kar jim priznajo 55.910 evrov letno.
Rubelli Furman je ocenil, da bi NMP na enoti Bonifika potrebovali posodobitev opreme z nabavo EKG, monitorja za meritev in nadzor vitalnih parametrov, defibrilatorja, pregledne postelje ter obposteljnega ultrazvoka in hitrih laboratorijskih testov. V prehospitalni enoti obala bi potrebovali novo reševalno vozilo in ustrezno bazo delovišča enote s pripadajočo garažo, skladišče za shranjevanje opreme in prostor, kjer bi lahko oprali vozilo po intervenciji.
