Tudi ti dve aktualni gospodarski zgodbi glavno mesto države slikata kot centralistični odtok, ki velika podjetja in kadre sesa vase. Vtis ni namišljen. Slovenija se razvija neskladno. V zadnjih desetih letih se je število delovnih mest v osrednjeslovenski regiji povečalo za skoraj 32.730, kar predstavlja skoraj dve tretjini vseh na novo ustvarjenih delovnih mest.
Primorsko-notranjska in goriška regija pa sta v tem obdobju doživeli upad delovnih mest. »Najprej se ukinejo delovna mesta, nato se počasi odselijo še ljudje, ki se morajo zaradi tega voziti v službo drugam,« ugotavlja Almira Pirih, direktorica Posoškega razvojnega centra. S tem se v sivo spreminja tudi prej barvna paleta delovnih mest. Ostajajo zgolj »moška« deficitarna delovna mesta v industriji, medtem ko se visokošolsko izobražene ženske nimajo več kje zaposlovati. Še posebej ne z družboslovno izobrazbo.
Selitve podjetij v center ne povzročajo zgolj intelektualnega osiromašenja periferije, svoj davek za centralizacijo plačuje tudi Ljubljana. Središče Slovenije je prometno ohromljeno, cene nepremičnin letijo v nebo, javne službe klecajo pod demografskim pritiskom. V Dnevniku smo novembra objavili članek o nezmožnosti omejevanja rasti najemnin v prestolnici. S prstom se je kazalo na državo, ker ne gradi dovolj stanovanj. Kakor da so najemnine v Ljubljani predvsem »državni« problem, ki ga morajo reševati vsi davkoplačevalci.
»Vse to je simptom neskladnega regionalnega razvoja, ki zaradi koncentracije delovnih mest povzroča vrsto problemov, in ti se bodo le še povečevali,« komentira Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj. »Poleg stanovanj imamo odprto še razpravo o gradnji tretjega pasu avtocestne obvoznice okoli Ljubljane, ki bo problem le še povečal. Razmišljamo torej v povsem napačni smeri. Avtoceste niso decentralizirale države, temveč se je privlačnost zgolj še povečala.« Podrobneje o tej temi v današnjem Objektivu.
