Da ne bo pomote, omenjene tri države so nam dejansko lahko pri marsičem za vzor. A vendar se je pri marsikomu, vključno s podpisanim pod tale zapis, ob stalnem poslušanju, kako je drugje »oh in sploh«, zdaj razvil že kar samodejni refleks, ob katerem bi vsakemu takemu najraje zabrusili, naj se pač odseli v eno od omenjenih držav, če meni, da bo potem srečen in bodo vsi problemi čudežno izginili. Zato je ob vsaki informaciji, da pa je Slovenija na kakšnem področju vendarle pred njimi, zadovoljstvo še toliko večje. Zadnje takšno so pred kratkim dali podatki o krajah vozil.

Najpomembnejše sporočilo zadnjih uradnih, za zbiranje katerih pri Eurostatu očitno potrebujejo kar precej časa, saj zajemajo obdobje med letoma 2015 in 2017, je, da v državah Evropske unije in Efte število kraj avtomobilov še naprej pada. Če denimo primerjamo povprečne letne podatke o skupno ukradenih avtomobilih v omenjenem obdobju s tistim v letih med 2008 in 2010, pridemo do sklepa, da je padec kar 29-odstoten. Ali z drugimi besedami: v zadnjem zabeleženem obdobju so v omenjenih državah v povprečju vsako leto ukradli 697.000 avtomobilov, med letoma 2008 in 2010 pa kar 983.000. A kar najbolj bode v oči je naslednje: na prvem mestu, torej kot država, v kateri policija našteje (daleč) največ kraj avtomobilov, se je znašel – Luksemburg! Tam so po zadnjih Eurostatovih uradnih podatkih namreč ukradli kar 328 avtomobilov na 100.000 prebivalcev, sledita pa mu Grčija (269) in Italija (257). Nadalje – štirinajsterico, v kateri je število kraj trimestno, končuje Avstrija (103), precej visoko številko pa beleži tudi Švica (76). Še sploh, če jo torej naposled primerjamo s Slovenijo, kjer so ukradli »le« 34 avtomobilov na 100.000 prebivalcev, s čimer so se za domnevno varnejše države izkazale le Madžarska (32), Slovaška, Estonija (po 31), Hrvaška (20), Liechtenstein (16), Romunija (15) in daleč najbolj Danska (4). Ni slabo, kajne?

Čeprav še novejši podatki od omenjenih jasno kažejo, da število ukradenih avtomobilov pri nas še naprej, in to kar konkretno, pada, je to področje vseeno eno tistih, podobno kot denimo prometnovarnostno, pri katerem je treba kozarec še vedno vseskozi gledati kot na pol prazen. A ker bi bil v tem pogledu na tem mestu poziv nepridipravom, naj se ne lotevajo kraj, podoben apelu volkovom, naj postanejo vegetarijanci, je bolj koristno opozorilo vsem lastnikom, naj morebitnim tatovom, če ne drugega, vsaj ne olajšajo dela, kar lahko storijo že z malo previdnosti. Kljub odličnemu »vmesnemu rezultatu« jih, in z njimi kraj, namreč (še) nismo izkoreninili. Smo pa torej vsaj enkrat za spremembo na boljši poti kot Luksemburg, Avstrija, Švica… In še marsikdo drug.