Toda čas je pokazal, da je prohibicija namesto izboljšanja prinesla poslabšanje razmer, torej ravno nasprotne učinke. Kriminal se je naravnost razbohotil, med raznimi mafijskimi združbami so se odvijale prave vojne za prevlado na trgu ilegalne prodaje alkohola, skokovito je naraščalo število skrivnih lokalov, v katerih niso prodajali le alkoholnih pijač, temveč so se v njih dogajali še hazard, prostitucija in korupcija. V prvih petih letih od uzakonitve prohibicije je samo v New Yorku nastalo več kot 100.000 takšnih skrivnih kotičkov, žargonsko imenovanih »Speak easy«. Ker so v teh lokalih dostikrat prodajali tudi sumljive domače zvarke, je med njihovimi uživalci močno narasla tudi smrtnost. Samo leta 1925 je od zastrupitve z alkoholom umrlo več kot 4000 Američanov. V času med obema svetovnima vojnama so poleg ZDA prohibicijo uvedli tudi v nekaterih evropskih državah, vendar so jo zaradi negativnih učinkov odpravili dosti pred Američani. Močno protialkoholno gibanje je že v času Avstro-Ogrske nastalo tudi na Slovenskem.

Slovesen konec ameriške prohibicije

Newyork, 6. dec. č. Konec prohibicije je bil v vsej Ameriki proglašen včeraj ob 17.35, ko je parlament države Utah sprejel načrt zakona o ukinitvi 18. amandmaja ameriške ustave, ki se tiče uredbe prohibicije. Ta sklep je bil brzojavno sporočen washingtonski vladi, nakar je državni tajnik Philips takoj nato prečital Rooseveltovo proklamacijo, ki naznanja, da je postal čl. 21. zakonskega amandmana o ukinitvi prohibicije dopolnilni člen ameriške ustave.

V Newyorku so uradno proslavili konec prohibicije v pozni večerni uri z uradnim banketom. Tudi povsod drugod so priredili nešteto svečanih večerij in banketov, na katerih so slavili ameriško zmago grškega Bakha. Oblasti so izdale stroge varnostne uredbe. V Newyorku je bilo 20.000 policijskih stražnikov v strogi pripravljenosti, ugotovili pa so, da je bilo snoči celo manj incidentov kakor povprečno druge večere. (…)

Newyorškemu pristanišču se bliža cela armada prekooceanskih parnikov, ki so obloženi z vini in likerji. Parnik »Majestic« prinaša ogromne množine škotskega in irskega wiskyja. »Bremen« vozi s seboj nemška vina in konjake, »Rex« je naložen z zaboji italijanskega vermuta, francoski tovorni parnik »La Grasse« z 19.000 tonaže pa prinaša ogromen tovor šampanjca in likerjev. (…)

Jutro, 7. decembra 1933

Amerika se je zmočila

Mesto New York je že leta »mokro kakor prenasičena goba« in mu ni bilo posebno potrebno proslavljati odpravo prohibicije. Navzlic temu so milijoni ljudi, ki niso poznali ali niso zaupali praktikam skritih beznic, srečni nad tem, da smejo spet svobodno dvigniti kozarček, brez skrbi, da utegne biti njegova vsebina pomešana z vodo, ponarejena ali celo zastrupljena. (…)

Gostilničarji pa niso popolnoma srečni. Pred vsem se pritožujejo, da jim primanjkuje dobrih vinskih natakarjev in mikserjev. Mnogo svojih uslužbencev te vrste so morali deloma za ogromne plače dobiti iz skritih točilnic. Nekega posebno priljubljenega mikserja nočnega kluba ob Broadwayu je dal neki hotelir celo s silo odvesti. Drugič pa gostilničarje skrbi, kako bodo negovali svoje vino. Newyorško podzemlje se od silovitega prometa v metropoli neprestano trese in to vinu v podzemeljskih kleteh ne more biti v korist. Znani Park Central Hotel si je pomagal tako, da je dal izstreliti iz žive skale deset metrov pod prejšnjimi kletmi posebno vinsko klet, ki jo je izoliral z 10-centimetrov debelo plastjo plutovine. Drugi hoteli so primorani graditi kleti – v podstrešjih in jih izolirati z gumijem.

Jutro, 7. decembra 1933

Po preklicu se je pojavilo nezadovoljstvo

WASHINGTON, D. C., 6. decembra. – Ameriški narod se je sicer globoko oddahnil, ko je bila prohibicija preklicana, med ljudmi pa ni tistega zadovoljstva kot je bilo pričakovati.

Na trgu je razmeroma le malo dobre pijače. Pijača je pa tako draga, da si je človek s pičlimi sredstvi ne more privoščiti. Ponekod prodajajo pint dobrega žganja po dva dolarja. (…)

Preklic prohibicije je imel različen vpliv po raznih delih dežele, posebnega navdušenja pa ni nikjer opažati.

Aretacij zaradi pijanosti ni več kot jih je bilo v prohibicijskem času. (…)

Več sto prohibicijskih grešnikov v zveznih kaznilnicah bo v bližnji bodočnosti izpuščenih na svobodo. Vlada sicer ne bo podelila splošne amnestije, temveč bo sodišče preiskalo vsak slučaj posebej. (…)

V zveznih kaznilnicah je sedaj okoli 3000 kaznjencev, ki so bili obsojeni zaradi kršenja prohibicijske postave. (…)

Glas naroda, 7. decembra 1933

Ozdravljena Amerika

Washington, D. C. – V sredo zjutraj se je Amerika prebudila prvi dan po štirinajstih letih z zavestjo, da ji je zopet enkrat povrnjena osebna svoboda, ki ji je bila vzeta v zmedenih povojnih časih. Prvi dan je napočil, v katerem je Amerika zopet lahko prosto zadihala. Tiranska prohibicija in z njo vsa njena krvava nasilja so bila pokopana prejšnji večer, upati je, za večno.

Kljub pričakovanju, da bo na večer, ko je bila preklicana prohibicija, zavladalo razuzdano veseljačenje in pijančevanje med prebivalstvom, pa je vendar, kakor prihajajo poročila iz raznih krajev, potekel ta večer, v torek, razmeroma mirno in dostojno. Vršile so se sicer zabave in veselice zlasti po velikih hotelih po mestih, vendar so potekale v dokaj dostojni meri in ljudstvo se je držalo v okvirih zakona in reda. Tako je bilo n. pr. v Chicagi skozi celo noč aretiranih samo dvanajst oseb. (…)

Na vsak način je pričakovati, da se bo od prohibicije zastrupljena dežela pričela vračati k zdravemu razumu in k treznosti.

Amerikanski Slovenec, 8. decembra 1933

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib