Mosaheb, ki je prišel na Dunaj kot študent in tam po študiju strojništva ostal, je leta 1980 dobil tudi avstrijsko državljanstvo in je od tedaj državljan tako Avstrije kot Irana. Sodeloval je z iransko letalsko industrijo, ki ji je dobavljal rezervne dele za potniška letala in komunikacijsko opremo. Mosaheb je Iran večkrat obiskal, med drugim tudi v gospodarski delegaciji leta 2015, ki jo je vodil tedanji avstrijski predsednik Heinz Fischer. Njegov zadnji obisk januarja letos, ko je spremljal delegacijo Centra za jonsko terapijo in raziskovanje Med Austron iz Spodnje Avstrije, pa je bil zanj usoden. Iranske oblasti so ga aretirale in ga obtožile vohunjenja. Po mučenju in dolgotrajnem zasliševanju so od njega izsilile priznanje, je poročala njegova hči, grozi mu smrtna kazen. Njegova družina je v Iranu precej znana, njegov ded je bil literat in politik, njegov oče je bil avtor Perzijske enciklopedije in vodilni matematik, njegova teta je bila pesnica, pisateljica in prevajalka ter ena prvih iranskih žensk, ki je postala senatorka. Avstrijsko zunanje ministrstvo je že, žal neuspešno, od iranskih oblasti zahtevalo, naj izpustijo njihovega državljana, Mosahebova hči Fani Manak pa zdaj poziva avstrijsko vlado in Evropsko unijo, naj več storijo za svoje državljane, ki sedijo v iranskih zaporih. Manakova v pismu opisuje nevzdržne razmere v zaporu, v katerem je zaprt njen 72-letni oče, in opozarja, da so ga tudi zaradi neustreznega zdravljenja njegove sladkorne bolezni in srčnega popuščanja že povsem zlomile.