Ta teden je tehnološki svet presenetila novica o sestopu Larryja Pagea in Sergeya Brina z vodilnih položajev Googlovega krovnega podjetja Alphabet. Googlova soustanovitelja sta položaj prepustila trenutnemu Googlovemu izvršnemu direktorju Sundarju Pichaiu. Tekom njunega časa v podjetju je Google in nato Alphabet zrasel v nadnacionalno podjetje vredno blizu enega bilijona dolarjev. Njune zamisli so močno vplivale na podobo sodobne družbe, za seboj pa sta pustila tudi številne probleme. Od težav s spolnim nadlegovanjem znotraj podjetja in splošnega nezadovoljstva večjega števila zaposlenih v zvezi z delovnimi pogoji, do glob zaradi monopolističnega vedenja ter težav s širjenjem sovražnega govora in teorij zarot prek platform, kot je youtube. Ker je pred Googlom in Alphabetom še več takšnih postopkov se zdi, da bosta Page in Brin s sestopom zgolj preložila odgovornost na Pichaia, saj imata z 51 odstotki glasovalnih pravic vajeti podjetja še naprej v lastnih rokah.

Page in Brin sta se spoznala leta 1995 med študijem računalništva na ameriški univerzi Stanford. Prelomna vizija za prihodnost brskanja po spletu se je porodila Pageu. Zamislil si je spletni iskalnik, ki bi razvrščal spletne strani glede na pogostost povezav, ki so jih do teh strani ustvarile druge strani. Gre za podoben pristop razvrščanju pomembnosti znanstvenih del glede na pogostost njihovega citiranja. Oglaševanje tedaj še ni bilo združljivo s poslanstvom iskalnika. Z Brinovo pomočjo je nastal revolucionarni algoritem, tri leta kasneje pa sta mlada podjetnika skoraj storila usodno napako. Svoje podjetje Google sta bila pripravljena prodati za vsega 750 tisoč dolarjev, a pri podjetju Excite niso želeli skleniti kupčije. Leta 2002 so se za nakup ogreli pri nekdanjem spletnem velikanu Yahooju. Za Google so ponujali vrtoglave 3 milijarde dolarjev. Ponudbo sta zavrnila. Da sta imela prav, se je izkazalo že dve leti kasneje, ko so Googlove delnice s prvo javno ponudbo zbrale 1,7 milijarde dolarjev. Googlova vrednost je s tem znašala 27 milijard dolarjev, Page in Brin pa sta vseeno uspela zase prihraniti večino glasovalnih pravic.

Deset let po prvem srečanju z Brinom, se je Pageu porodila nova genialna zamisel. Za vsega 50 milijonov dolarjev je kupil zagonsko podjetje Android. Ko je leta 2007 Steve Jobs predstavil prvi iphone, so bili načrti za android še nekoliko drugačni, a se je ekipa okoli soustanovitelja Androida Andyja Rubina znala hitro odzvati na novo realnost. Že leta 2008 so na trg poslali prvi telefon z operacijskim sistemom android. Ta ima danes 75,85 odstotni delež na trgu pametnih telefonov in je ključni del Googlove transformacije iz zgolj iskalnika v vseprisotnega rudarja osebnih podatkov za namene kovanja astronomskih oglaševalskih dobičkov. Svoj delež k uspehu je prispeval tudi Youtube, ki ga je podjetje leta 2006 kupilo za 1,65 milijarde dolarjev.

Monopolistične prakse in škandali v vrhu podjetja

Googlov uspeh je Pageu in Brinu v naslednjih letih omogočil eksperimentiranje z nekaterimi bolj odbitimi zamislimi, kot je razvoj avtonomnih vozil, kontroverznih očal z miniaturnim zaslonom in kamero google glass, ustanovili pa so tudi podjetje Calico, ki želi odpraviti smrt, a za zdaj še ni izdelalo nobenih zdravil ali drugih biotehničnih izdelkov. Pojavile so se tudi prve (javno znane) težave znotraj podjetja. Andy Rubin je moral leta 2013 zapustiti Google, ker je podrejeno sodelavko silil v oralni spolni odnos. Google je poskrbel, da zgodba skoraj pol desetletja ni prišla v javnost, Rubina pa bogato izplačal v skupni višini 240 milijonov dolarjev. Leto kasneje je v javnost prišla tudi zgodba o Pageovem izvenzakonskem razmerju s podrejeno sodelavko s projekta google glass.

Leta 2015 sta Page in Brin podjetje razdelila na dva dela. V vlogo krovnega podjetja, ki se ukvarja tudi z bolj eksperimentalnimi projekti, sta postavila Alphabet, medtem ko sta jedro podjetja, ki se je še naprej imenovalo Google, prepustila najbolj zaslužnemu za razvoj brskalnika chrome Sundarju Pichaiju. Sestop z vrha Googla sta opravila tik preden so podjetje doletele prve globe evropske komisije zaradi monopolističnih praks. Skupno je komisija Googlu v treh ločenih primerih naložila že za 8,19 milijarde evrov glob, kar je še vedno manj kot četrtina Alphabetovih prihodkov v zadnjih 12 mesecih. Na vidiku so tudi že nova zaslišanja v ZDA. Brin in Page sta verjetno videla, kako to poteka, ko se je na vročem sedežu znašel Facebookov ustanovitelj Mark Zuckerberg. Morda je tudi to vplivalo na njuno odločitev, saj bo moral ameriškim kongresnikom kot prvi mož Googla in Alphabeta sedaj odgovarjati Pichai sam. Britanski komik in oster kritik odnosa silicijeve doline do sovražnega govora Sacha Baron Cohen je sestop Američanov pospremil s kritiko, da je še naprej jasno, kdo je odgovoren za Googlove sporne prakse.

Alphabet Google Larry Page Sergey Brin Sundar Pichai android youtube