Minuli teden sta se na sodiščih odvili sojenji dvema tujcema – Eritrejcu in Iračanu –, ki ju po prestani zaporni kazni čaka tudi izgon iz države. Čeprav gre pri izgonu iz države za skrajni ukrep in stransko kazen, ki jo sodniki lahko izrečejo ob težjih kaznivih dejanjih in osebnih okoliščinah obsojenega, takšnega neprostovoljnega poslavljanja tujcev od Slovenije ni malo. Leta 2017, odkar je izgon iz države znova aktualna oblika kaznovanja v našem pravnem redu, so sodniki izgnali sedem tujcev, lani so izrekli 49 takšnih kazni in tudi letos se je na naših sodiščih že odvilo več odmevnih izgonov.
Eritrejec nad rojaka
V Mariboru je prejšnji teden odmevala sodba v primeru 26-letnega Eritrejca Andhoma Mussa. Mariborsko okrožno sodišče ga je že marca spoznalo za krivega poskusa uboja. Neke noči je na igrišču pri integracijski hiši, kjer je bival kot begunec z mednarodno zaščito, poskušal ubiti rojaka in grozil še dvema drugima. Prvega je s koničastim predmetom večkrat zabodel.
Sodnica je obtoženemu izrekla kazen štirih let zapora, sledila pa je tudi predlogu tožilstva za njegov izgon iz države. Njegov odvetnik se je glede izgona pritožil, a zaman. Tudi na ponovljenem sojenju je sodnik vztrajal, da mora Eritrejec po prestani kazni zapustiti Slovenijo. Razlog: obtoženi s svojim dejanjem ogroža varnost državljanov Slovenije.
Iračan napadel taksista in policista
Podobno je v ponedeljek na novogoriškem okrožnem sodišču razsodil sodnik Igor Majnik. Pred zagovorniškim odrom je imel 26-letnega Iračana Ala Hamdanija Yassina Amarja, ki je poleti na Primorskem z olfa nožem najprej napadel taksista, mu hotel vzeti avtomobil, nato pa s smrtjo grozil še policistu. Na sodišču je najprej vsakršno krivdo zanikal. »Obtožba me ne zanima. Ne zanima me, kaj govorite. Ničesar nisem prebral. Ničesar nisem kriv,« je odgovarjal sodniku.
Zanimalo ga je zgolj to, ali ga bodo obsodili na smrt. Ko so mu na sodišču še enkrat pojasnili, kakšne so njegove pravice in kako pri nas poteka sojenje, se je premislil in vse skupaj priznal, a pripomnil, da ga je pri vsem tem vodila božja volja. Tožilka je poleg šestletne zaporne kazni zanj predlagala tudi izgon iz države za najdaljše možno obdobje, to je pet let. Pojasnila je, da obdolženec zaradi osebnih okoliščin in storjenih dejanj pomeni resno grožnjo za javni red in varnost v Sloveniji. Sodnik je predlogu tožilke v celoti sledil in ga obsodil na šest let zapora, po katerem bo moral Iračan naposled tudi zapustiti Slovenijo. »Izgon se lahko izreče v primeru kaznivih dejanj, pri katerih sta hudo ogrožena javni red in mir. V tem primeru to sploh ni sporno,« je utemeljil sodnik.
Izgon, ko je ogrožena javna varnost
Slovenski sodniki izgona ne morejo zahtevati brez resnih argumentov ali celo preventivno. Zakon določa, da lahko izgon doleti le obsojenca, ki je storil kaznivo dejanje, za katero se sme izreči zaporno kazen, daljšo od dveh let. Poleg tega mora na podlagi njegovih osebnih okoliščin obstajati resna grožnja, da bo še naprej ogrožal javni red ali javno varnost. V praksi sodniki izgone izrekajo, ko so tujci obsojeni zaradi poskusov ubojev ali umorov, napadov, ugrabitev, terorističnih groženj, večjih ropov…
Izgon ne more biti »večen«, saj ga zakon omejuje na največ pet let, državo pa mora obsojeni zapustiti, ko konča prestajanje zaporne kazni. Če je bil v zaporu več kot dve leti oziroma je od pravnomočnosti sodbe minilo več kot dve leti, mora sodišče pred izgonom ponovno oceniti, ali še obstajajo osebne okoliščine za izgon. Ker je možnost izgona iz države v našem pravnem redu ponovno zapisana šele od leta 2017, pravih izkušenj s tem, kako posamezniku na koncu zares tudi preprečiti bivanje v Sloveniji, še ni.
