Za sprejetje dokumenta bi bilo potrebno soglasje vseh senatorjev. Cramerjeva blokada je presenetljiva, saj je bil leta 2017, ko je bil še član predstavniškega doma, tam eden od sponzorjev podobne resolucije.
Senator je pojasnil, da resolucijo sicer podpira, vendar je uslišal prošnjo Bele hiše za blokado, ker ni pravi čas, saj se je Trump pravkar vrnil z vrha zveze Nato v Londonu, kjer se je srečal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Kot poroča ameriška televizija CNN, je dodal, da se strinja z razmišljanjem Bele hiše, da pa na ponovnem glasovanju ne namerava znova glasovati proti. S tem je dal vedeti, da bo resolucija na koncu vendarle sprejeta.
Eden od predlagateljev resolucije, teksaški republikanec Ted Cruz je dejal, da ni nobenega pravega razloga, da dokumenta ne bi sprejeli. Belo hišo je obtožil, da z blokado zanika priznanje srhljivega dogodka v zgodovini.
Cruz je še dejal, da je Turčija res članica zveze Nato in pomembna zaveznica, kar pa še ne pomeni, da ni treba upoštevati resnice in realnosti. »Dvanajst članic Nata je priznalo genocid nad Armenci in še vedno sodelujejo s Turčijo,« je dodal.
Podobno resolucijo je oktobra z veliko večino glasov potrdil predstavniški dom kongresa, tudi kot odgovor na turško ofenzivo na severu Sirije.
Ankara odločno zavrača očitke o genocidu
V Otomanskem cesarstvu, katerega naslednica je Turčija, so med letoma 1915 in 1917 pobili 1,5 milijona Armencev. Armenci trdijo, da je šlo za genocid, kar priznava okoli 30 držav. Ankara odločno zavrača uporabo besede genocid in vztraja, da je umrlo med 300.000 in 500.000 Armencev, kar da je bilo v veliki meri posledica dogajanja med prvo svetovno vojno in zato tega ni mogoče opredeliti za genocid.
Odnosi med Washingtonom in Ankaro so v zadnjem času napeti. Poleg sprejetja resolucije v predstavniškem domu sta jih med drugim skrhala tudi konflikt v Siriji ter turški nakup ruskega protiraketnega sistema S-400.
