Za denisovance je svet prvič zvedel šele pred desetletjem, ko so v južni Sibiriji blizu meje z Mongolijo odkrili prstno kost 13-letnega dekleta, ki je umrlo pred kakšnimi 70.000 leti. Kost so našli leta 2008 v Denisovi jami, po kateri je vrsta dobila ime, čeprav še nima svojega mesta v taksonomski razvrstitvi vrst.
Doslej so znanstveniki poleg omenjene kosti našli še tri zobe in spodnji del čeljusti, a kot je za tiskovno agencijo AFP pred kratkim dejal profesor Liran Carmel, eden od dveh vodilnih avtorjev študije, »je rožnata kost odprla povsem novo poglavje v evoluciji človeka«.
Carmel je povedal, da so videz dekleta vrste denisovanec rekonstruirali na osnovi triletnega proučevanja vzorcev kemičnih sprememb v njegovi DNK, ki so jih nato primerjali z DNK neandertalca in Homo sapiensa. »Ugotovili smo, da je denisovec bolj podoben neandertalcu kot nam, ker sta bila evolucijsko bližja,« je dejal Carmel.
Epigenetska metoda temelji na poznavanju motenj, ko človeški geni izgubijo funkcijo za anatomske lastnosti. Carmel pravi, da je 85-odstotno zanesljiva, z njo pa naj bi ugotovili 56 anatomskih razlik med denisovanci in sodobnim človekom in/ali neandertalcem, od tega se jih več kot 30 nanaša na lobanjo.
Preiskujejo tudi lobanje najdene na Kitajskem
Lobanje denisovancev so bile verjetno širše kot naše oziroma neandertalčeve in verjetno so imeli daljši zobni lok, ugotavlja študija. Znanstveniki obenem upajo, da jim bo nova tehnika pomagala prepoznati lobanje, ki so jih pred nekaj leti našli na Kitajskem in katerih širina kaže, da bi lahko pripadale denisovancem.
V študiji, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Cell, avtorji tudi domnevajo, da sta imela tako denisovanec kot neandertalec poševno čelo, dolg obraz in široko medenico, poleg tega pa je imel denisovanec nekaj značilnosti vseh človeških vrst - dolg zobni lok in široko lobanjo.
Ker pa je študija omejena na le enega posameznika vrste denisovanec, je težko sklepati, da so imeli vsi denisovanci omenjene lastnosti. Kot je dejal Gabriel Renaud, bioinformatik z univerze v Kobenhavnu, ki pri študiji ni sodeloval, bo za bolj dokončne ugotovitve treba počakati še kakšne fosilne najdbe denisovanca.
Denisovanci in neandertalci so se razvili v dve različni vrsti od sodobnega Homo sapiensa pred 400.000 do 500.000 leti. Medtem ko so neandertalci potovali iz prvotne domovine človeka Afrike v Evropo in zahodno Azijo, so ostanke denisovancev doslej našli le v vzhodni Aziji.
Čeprav znanstveniki še ne vedo, kako natančno so ti sorodniki sodobnega človeka izumrli, so denisovanci nekaj svojih genov zapustili tudi sodobnemu človeku, saj naj bi imeli današnji Melanezijeci in avstralski staroselci do šest odstotkov njihove DNK.
