Francoska reforma upokojevanja, ki naj bi odpravila privilegije številnih poklicev v javnem sektorju in zagotovila javnofinančno vzdržen pokojninski sistem, je ena najpomembnejših nalog, ki jo hoče predsednik Emmanuel Macron izpeljati prihodnje leto. Pravzaprav je bila njegova glavna predvolilna obljuba, da bo vsak evro v pokojninsko blagajno pomenil iste pravice.
Za številne v javnem sektorju pa bi reforma pomenila zmanjšanje pravic, zato so včeraj šli na ulice francoskih mest zaposleni v javnem prometu, šolstvu, zdravstvu, energetiki… Tako se Macron sooča z največjo stavko, odkar je leta 2017 prevzel oblast. Včeraj je denimo vozila samo desetina vlakov, samo v treh od 650 šol v Parizu so imeli pouk, tudi Eifflov stolp je bil zaprt, stavki pa so se priključili tudi rumeni jopiči.
Vse to pa naj bi bil šele začetek. Ali bodo stavkajoči dosegli svoje, je odvisno od tega, ali se bo ohromitev železniškega prometa in podzemne železnice nadaljevala prihodnji teden in potem v drugo polovico decembra. Da se danes bo in vsaj deloma tudi v ponedeljek, je nekaj sindikatov že napovedalo, stavko hočejo nadaljevati, vse dokler se Macron ne bo odpovedal reformi upokojevanja.
Skrajna desnica skupaj z levico
Stavko podpirajo radikalna levica Jean-Luca Melenchona, socialisti, komunisti in skrajno desni Nacionalni zbor (nekdanja Nacionalna fronta). Marine Le Pen, ki bo verjetno glavna Macronova nasprotnica na predsedniških volitvah leta 2022, se kljub izraženi podpori stavki ni udeležila enega od številnih sprevodov po francoskih mestih. Udeležili pa so se ga nekateri njeni sodelavci.
Vlada, ki sicer še ni predstavila konkretnih podrobnosti reforme, trdi, da sta združitev upokojenskega sistema v enega univerzalnega in odprava 42 »posebnih« sistemov ne le pravična ukrepa, ampak bosta tudi omogočila, da bo francoski sistem upokojevanja finančno vzdržen, ko se prebivalstvo stara. Toda sindikati se bojijo, da bo univerzalni sistem pomenil dejansko podaljšanje upokojitvene starosti s sedanjih 62 na 64 let. Smešne so bile v tem pogledu trditve nekaterih ministrov, da bo tudi po reformi upokojitvena starost še vedno pri 62. letu, a polno pokojnino bo imel samo tisti, ki se bo upokojil pri 64. letu. Vsekakor pa je Francija država, ki ima že deset let neprestano težave z javnimi financami in merili evrskega območja. Res pa je tudi, da je zaradi brezplačnih vrtcev nataliteta v Francija že dolgo ena najvišjih v EU in tudi zato je upokojitvena starost trenutno ena najnižjih. Drugje v Evropi je tudi pri 66 in 67 letih.
A čeprav večina Francozov meni, da je treba reformirati upokojitveni sistem, pa 58 odstotkov vprašanih podpira stavko v prepričanju, da Macron s svojim nepoznavanje socialnih problemov ni primeren, da izvede reformo. Mnogi mu zdaj zamerijo, ker ne pove jasno, kakšna sploh bo reforma upokojevanja. Sicer so Macronovi svetovalci včeraj obljubili, da bo vlada prihodnji teden vendarle predstavila konkretne ukrepe. Toda v vladi so dodali, da ni še nič odločenega. Med drugim še ni nič odločenega o upokojitveni starosti in tudi ne o prehodnih obdobjih iz 42 sistemov upokojevanja v univerzalnega. Zdi se, da je torej vse odvisno od tega, kako se bo prihodnji teden stavka nadaljevala.
Vroče je bilo tudi leta 1995 in 2003
Leto potem, ko je moral popuščati rumenim jopičem in med drugim povišati minimalno neto plačo s 1100 na 1200 evrov, je tako Macron soočen z novim socialnim nezadovoljstvom. V njegovi vladi trdijo, da je pač vsaka reforma upokojevanja naletela na velik odpor Francozov. To je bilo še posebej res leta 1995, ko je desničarska vlada neuspešno poskušala odpraviti 42 različnih sistemov upokojevanja, a so sindikati za tri tedne ohromili železniški promet. Leta 2003 pa je spet desničarska vlada neuspešno poskušala deloma zbližati pokojninski sistem v javnem in zasebnem sektorju.
