»Pogajanja med Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ) ter občinama Velenje in Šoštanj za ceno toplotne energije so v zaključni fazi. Res je, da nam ni v prid, da cena emisijskih kuponov medtem nenehno raste, posledično pa raste tudi cena ogrevanja, a mi bomo trenutno ceno, ki znaša 21,16 evra za megavat, poskušali zadržati, če že ne znižati. Naš cilj je zniževanje, a trenutno je prioriteta, da jo vsaj zadržimo,« pravi direktor Komunalnega podjetja Velenje Gašper Škarja.
Industrijski giganti porabijo vse manj
Sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini je pred dnevi zaznamoval 60-letnico delovanja. »Seveda je v teh letih sistem doživel ogromno rast, tudi posodobitev in obnov, nazadnje pa smo ga tudi v celoti digitalizirali,« pove Ervin Miklavžina, vodja poslovne enote energetike v velenjski komunali. Letos so vse obnovitvene naložbe zaključili še pred oktobrom, zato z ogrevanjem ni bilo nobenih težav. Cena toplotne energije v Šaleški dolini še naprej ostaja med najnižjimi v državi. To jim uspeva tudi na račun 1,6 milijona evrov subvencij, ki jih letno prejmejo tako za omrežnino pitne vode, kot tudi ceno najema grobnih mest ter ceno toplotne energije. A odjem omenjene energije se nenehno zmanjšuje, zlasti na industrijskem delu, kar je mogoče pripisati različnim energetskim posodobitvam največjih porabnikov, to pa so Gorenje, Premogovnik in tudi Terme Topolšica. »Zato smo trenutno le na 216 megavatih priključne moči, čeprav smo bili že na več kot 230. Dejansko smo letos ugotovili najnižjo porabo električne energije, kar se tiče sistema daljinskega ogrevanja v zadnjih 15 letih,« pove Miklavžina. Zelo se pozna energetska sanacija večstanovanjskih objektov. Pričakujejo pa, da bo poraba tudi v prihodnje še padala, za koliko, pa je težko predvideti vnaprej. Dejstvo je, da se na ta način v Velenju ogreva 99 odstotkov vseh prebivalcev oziroma gospodinjstev.
Poslovanje racionalizirajo
Komunalno podjetje Velenje na drugi strani išče nove tržne priložnosti. Tako so v letošnjem letu prevzeli v upravljanje modre cone in garažne hiše v Velenju, pogovarjajo se tudi, da bi prevzeli v upravljanje večstanovanjske zgradbe, prav tako načrtujejo prenovo magistralnega komunalnega voda Velenje–Šoštanj, na Starem trgu v Velenju pa bodo obnovili trg in celotno komunalno infrastrukturo. Skupaj bodo za naložbe v prihodnjem letu namenili sedem milijonov evrov. A poslovanje racionalizirajo na vseh segmentih, zmanjšuje se tudi število zaposlenih. Teh je trenutno 176, a jih je bilo še pred petimi leti 210. Načrtujejo tudi lastno polnilnico pitne vode, povečali naj bi tudi število pitnikov, ki jih je trenutno v celotni Šaleški dolini 27, največ prav v Velenju. »S tem želimo vzpostaviti neko odgovornost do ravnanja z okoljem,« pove Primož Rošer iz velenjske komunale, kjer so sicer v prvih desetih mesecih letošnjega leta poslovali pozitivno, a izguba v višini 385.000 evrov iz lanskega leta ostaja nepokrita. Prihodki iz poslovanja naj bi letos ostali na približno enaki ravni kot lani, ko je bilo teh nekaj manj kot 26 milijonov evrov, prihodnje leto jih načrtujejo malenkost več.
