Zaradi stavke je odpovedanih 90 odstotkov hitrih vlakov, zaprtih pa je tudi 11 od 16 linij pariške podzemne železnice. To je v jutranji prometni konici povzročilo kaos na cestah, saj so se tisti, ki si niso vzeli prostega dne, v številnih primerih namesto z javnim prevozom na delo odpeljali z avtomobilom.

Ker so z dela odkorakali tudi nekateri kontrolorji letov, je francoski letalski prevoznik Air France odpovedal 30 odstotkov notranjih in 15 odstotkov krajših mednarodnih letov.

Zaprt je ostal tudi Eifflov stolp. Kot je pojasnil njegov upravljavec, niso mogli zagotoviti dovolj delavcev za varno odprtje te znamenitosti.

Mnogi starši so le stežka našli varstvo za otroke, ki so zaradi zaprtja šol ostali doma. Ministrstvo za izobraževanje je v sredo ocenilo, da bo stavkalo 55 odstotkov učiteljev. V Parizu naj bi se jih stavke udeležilo 78 odstotkov, zaradi česar naj bi zaprtih ostalo 70 odstotkov šol.

Trajanje stavke ni vnaprej določeno, pri čemer mnogi obujajo spomin na november in december 1995, ko je bila Francija zaradi nesoglasij med vlado in sindikati paralizirana skoraj tri tedne.

Sindikati napovedujejo, da ne bodo popustili in bodo stavkali vse do uresničitve zahtev. Glavna je opustitev načrtovane reforme pokojninskega sistema, s katero želi predsednik Emmanuel Macron uvesti univerzalni pokojninski sistem, ki bi odpravil bonitete zaposlenih v državnih prevoznih in komunalnih podjetjih. Poseben status med drugim uživajo tudi mornarji, odvetniki in zaposleni v pariški operni hiši.

Zaposleni ukinitvi bonitet, ki so lahko v obliki pravice do višje pokojnine ali zgodnejše upokojitve, nasprotujejo. "Ideja socialne koncentracije, ki je po Macronovih besedah tako pomembna, v bistvu ne obstaja," je za televizijo BFM dejal vodja sindikata CGT Philippe Martinez.

Po besedah analitikov bo stavka ključni preizkus za Macrona, ali mu dejansko lahko uspe udejanjiti tako radikalne spremembe. Proti tem in nekaterim drugim njegovim načrtom protesti potekajo že več mesecev.