Pripombe se nanašajo na vse vsebinske sklope osnutka zakona, pri čemer se jih največ navezuje na področje upravljanja večstanovanjskih stavb in na delitev obratovalnih stroškov.

"Prvi pregled kaže, da je približno 300 pripomb prišlo s strani fizičnih oseb, preostale pa so bile podane s strani pravnih oseb, med katerimi so svoje mnenje in predloge posredovali vsi ključni deležniki s področja stanovanjske politike," so dejali na ministrstvu.

V naslednji fazi priprave zakona je predvidena analiza prejetih pripomb in organizacija posvetov z zainteresirano javnostjo, nato pa po novem letu ponovitev krajše javne obravnave, saj se bodo posamezne določbe zakona ob upoštevanju prejetih pripomb spremenile, so napovedali.

Osnutek predvideva zamenjavo sedanje neprofitne najemnine s stroškovno. Ta bo višja, kot je sedaj neprofitna, uporabniki pa bodo glede na dohodke prejeli subvencijo oz. stanovanjski dodatek. Upravičenost do takšnega najema bodo preverjali vsako leto. Republiški stanovanjski sklad in občinski skladi bodo tako dobili več denarja, ki ga bodo lahko namenili za vzdrževanje in gradnjo novih stanovanj.

Predvidena je ustanovitev javne najemniške službe, ki bo najemala stanovanja na trgu in jih oddajala kot javna. Lastnike naj bi k sodelovanju pritegnilo dejstvo, da z oddajanjem ne bi imeli opravka, ampak bi od sklada le prejeli (stroškovno) najemnino. Ali bodo vključevanje v to shemo spodbudili z davčnimi olajšavami, še ni znano.

Zakon daje podlago za državne garancije za posojila za mlade in mlade družine, ki sedaj ne morejo priti do posojila za nakup stanovanja.

Predviden je dvig omejitve za zadolževanje občinskih stanovanjskih skladov za gradnjo stanovanj, in sicer na 50 odstotkov kapitala sklada (sedaj 10 odstotkov). Zakon postavlja tudi pogoje za stanovanjske zadruge.

Novosti so predvidene tudi glede upravljanja večstanovanjskih stavb. Po osnutku bo mandat upravnika omejen na pet let, lastniki se bi glede upravnika odločali s 50-odstotno večino. Upravniki bodo morali za rezervni sklad za vsako stavbo odpreti ločen fiduciarni račun, rezervni sklad bodo lahko upravljali le skupaj z etažnimi lastniki. Stroški se ne bodo več delili po številu uporabnikov stanovanja, ampak glede na površino stanovanj.

Glavna kritika tako nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s stanovanjsko problematiko in položajem mladih, kot zbornice, ki zastopa upravnike večstanovanjskih stavb, je bila, da ni predvidenega sistemskega vira financiranja stanovanjskega področja.

Nevladniki so imeli pripombe med drugim tudi glede opredelitve stroškovne najemnine, načina omejevanja rasti najemnin in pogojev za stanovanjske zadruge, upravniki glede omejevanja mandata upravnikov in ločenega fiduciarnega računa ter regulacije najemnin ob odsotnosti evidence stanovanj in najemnin.