Upravno sodišče je z nedavno sodbo odločilo, da morata policija in ministrstvo za notranje zadeve razkriti več dokumentov o ravnanju z migranti. Gre za navodila »za delo z migranti«, ki jih je vodstvo policije v prvi polovici leta 2018 pošiljalo obmejnim policijskim postajam. Po prejemu teh navodil so policisti spremenili ravnanje, posledično je uradno število prošenj za azil v Sloveniji izrazito upadlo. Kaj natančno v dokumentih piše, ni znano, saj so bili do zdaj prikriti. Na podlagi statističnih podatkov in pričevanj migrantov pa je mogoče ugotoviti, da so policisti začeli prošnje za azil ignorirati in prosilce v večji meri pošiljati nazaj na Hrvaško.

Razkritje dokumentov, iz katerih bi bilo mogoče izvedeti več o ravnanju policije, sta že lani zahtevala Amnesty International Slovenije (AIS) in informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Sodišče se je v sodbi oprlo zlasti na ugotovitve njenega urada.

Protislovna prepoved

Med drugim je odločilo, da ravnanja z migranti policija in ministrstvo za notranje zadeve ne moreta skrivati, saj morajo biti ti postopki v vsakem primeru izvedeni tako, kot veleva zakon. Zato je dokumente razdelilo na tiste, ki se nanašajo na varovanje meje (te je zaradi varnosti upravičeno prikriti), in tiste, ki se nanašajo na migrante, ki so že vstopili v Slovenijo. Če bi se z razkritjem dokumentov izkazalo, da je vodstvo policije obmejne policiste napeljevalo k ignoriranju prošenj za azil in k posledičnemu pošiljanju prosilcev nazaj na Hrvaško, bi bilo to za policijo in slovensko politično vodstvo, ki je takšno ravnanje dopustilo, zelo obremenjujoče. Ignoriranje prošenj za azil je namreč nezakonito in v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi države.

»Sodišče je v pretežnem delu sledilo naši odločitvi. Od sedmih dokumentov je treba le delno prekriti dva dokumenta, vsi drugi pa so prosto dostopne informacije javnega značaja,« je danes na Dnevnikova vprašanja odgovorila Mojca Prelesnik. Eden od podatkov, ki jih je po odločbi sodišča vendarle treba še delno prekriti, je ime računalniške aplikacije, v kateri policija zapisuje postopke z migranti. Razkritje imena naj bi namreč te podatke izpostavilo tihotapcem. Nenavadno pri tem pa je, da je leta 2017 ime te aplikacije in njeno delovanje že javno predstavilo prav MNZ – v reviji Varnost, ki je objavljena tudi na spletu.

Zgodovinska odgovornost

Drugi podatek, ki ga je zaščitilo sodišče, se nanaša na vračanje prebežnikov na Hrvaško v okviru postopkov, ki jih izvajajo mešane slovensko-hrvaške policijske patrulje. Tudi ta odločitev sodišča je nenavadna, glede na to, da je MNZ Dnevniku lani samo posredovalo dokument, v katerem varuh človekovih pravic opozarja na obstoj spornih policijskih navodil, v skladu s katerimi naj bi mešane patrulje prosilce za azil vračale na Hrvaško. O tem smo tudi že večkrat obširno poročali.

»Ne gre le za dokumente, gre za odnos naše države do človeških usod,« je sodbo komentiral Blaž Kovač iz AIS. »V enakem položaju kot današnji prosilci za azil so bili med drugo svetovno vojno in po njej tudi številni Slovenci, katerih usode nas še danes zaznamujejo. Politične odločitve današnjih oblastnikov – če se bodo razkrile v teh dokumentih – nas bodo zaznamovale kot družbo še dolgo,« je dejal.

Z MNZ so danes sporočili, da morajo sodbo še preučiti. Ali bodo dokumente kmalu razkrili, je odvisno tudi od odločitve, ali bodo vložili zahtevo za revizijo na vrhovnem sodišču.