Zakon o prekrških v primeru, da je pravnomočna odločba o prekršku po zahtevi za varstvo zakonitosti razveljavljena, v postopku nove razsoje dopušča neomejen čas trajanja postopka o prekršku in s tem pušča storilca v stanju negotovosti glede konca postopka, izhaja iz odločbe ustavnega sodišča. Zato so ustavni sodniki zakon spoznali za neskladen z 2. členom ustave, ki govori o tem, da je Slovenija pravna država.

"Postopek o prekršku namreč ne more teči neomejeno dolgo, saj lahko že samo vodenje postopka za storilca pomeni določeno omejitev in poseganje v njegove pravice, predvsem pa za storilca pomeni stanje nadaljnje negotovosti glede konca postopka," je navedlo ustavno sodišče.

Ugotovilo je še, da takega roka ne določata niti zakon o kazenskem postopku niti kazenski zakonik v določbah, na uporabo katerih se zakon o prekrških smiselno sklicuje.

Za postopek za oceno ustavnosti so se ustavni sodniki odločili ob odločanju o ustavni pritožbi posameznika zoper sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu. Slednjo so sicer zavrnili.

V obravnavani zadevi je pritožnik storil prekršek 21. marca 2010. Izdan mu je bil plačilni nalog, ki je bil pozneje na podlagi zahtev za sodno varstvo in varstvo zakonitosti večkrat razveljavljen, zadeva pa vrnjena v ponovni postopek.

Na ustavnem sodišču je o zadevi odločalo osem ustavnih sodnikov, sodnik Marko Šorli je bil izločen. Sodniki so točko glede same neustavnosti zakona ter točko, v kateri državnemu zboru nalagajo rok za odpravo neustavnosti, sprejeli soglasno. Prav tako so bili soglasni pri odločitvi, da se ustavna pritožba zoper sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu zavrne.

Medtem so odločitev, da mora biti do uveljavitve drugačne zakonske ureditve postopek nove razsoje v zadevah prekrškov pravnomočno končan najkasneje v dveh letih po razveljavitvi pravnomočne sodbe, sprejeli s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Marijan Pavčnik. Sodnica Katja Šugman Stubbs je dala pritrdilno ločeno mnenje.