Uprava za varno hrano je ravnala prav, da z obveščanjem ni po nepotrebnem vznemirjala javnosti. Sporno meso je vzela iz prometa in šele potem obvestila javnost, kaj se z zmletim mesom pri nas tudi dogaja, ker je to nedovoljeno. Očitno ni bilo pri tem nobenega tveganja za zdravje potrošnikov, ker bi, če bi bilo, to lahko potrošniki tudi sami zaznali, pa niso. Žveplo je praktično nestrupeno, za življenje je koristno in nujno potrebno, zato se sedanja zgodba sklicuje na žveplov dioksid, ki je dejansko uvrščen med alergene pod določenimi pogoji, ki smo jih navedli. Sam se že nekaj časa v javnosti zavzemam za strokovno reševanje problemov v vsakodnevnem življenju in ne za nepotrebno vznemirjanje javnosti. Vendar doslej tega še nisem dosegel. Pri nas so stvari postavljene na glavo: iz muhe delamo slona in iz slona muho, denimo pri legalizirani kraji davkoplačevalskega denarja.

Moja razmišljanja ne gredo v smeri senzacionalnosti in s tem dviganja naklade časopisa, ampak poskušam uveljavljati strokovne presoje v posameznih primerih. V zadnjem času tudi ugotavljamo, da se napada veterinarski nadzor nad živili živalskega izvora in se za vsako ceno poskuša kompromitirati sedanje vodstvo urada za varno hrano. Po vsem urejenem svetu je tako, da so za varnost hrane živalskega izvora pristojni veterinarski inšpektorji, in če rušimo ta sistem, se moramo zavedati, da rušimo svetovno uveljavljeni sistem, ki je doslej vedno varoval potrošnike pred nezdravo hrano živalskega izvora. Komu pa naj verjamemo, če ne tej službi? Narobe je to, da se na to področje vedno bolj vrivajo strokovnjaki, ki ga ne obvladajo, in zato ostajamo dostikrat brez ustreznih odgovorov na tveganja pri uživanju hrane živalskega izvora. Senzacionalna obveščanja javnosti o posameznih prekrških in nesrečah na tem področju ne prinašajo nič drugega kot škodljivo vznemirjanje ljudi.

Veterinarska služba z večstoletno tradicijo urejanja teh vprašanj v svetovnem merilu je najboljši garant za varno hrano živalskega izvora. Že večkrat sta se povzročali tudi večja gospodarska škoda in škoda ugledu naše države v Evropi, ko se niso upoštevale analize veterinarskih laboratorijev, kot v primeru izvoza konzumnega mleka z vsebnostjo kloramfenikola v Nemčijo. Pa za to nihče ni odgovarjal. Če bomo rušili ta sistem nadzora, bomo zrušili tudi izvoz naših prehrambnih izdelkov živalskega izvora in na trgu bomo imeli vedno več goljufov z mesom doma in iz uvoza.

Prof. dr. Valentin Skubic Ljubljana