kot upokojenka sem ogorčena, da je državni zbor sprejel proračun za leti 2020 in 2021, s katerim je potrdil usklajevanje pokojnin v fiksnem znesku. S to potrditvijo je nas upokojence degradiral v drugorazredne državljane. S tem ko je DZ potrdil oba proračuna, so bili kršeni 1., 2. in 50. člen ustave ter 4., 5., 105. in 106. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Zpiz-2), ki je bil sprejet 24. decembra 2012 in velja od 1. januarja 2013. V Zpiz-2 sta tudi 162. in 163. člen, v katerih je govor o državnem financiranju Zpiza. Letos je bil že kršen 95. člen Zpiz-2, ko je bila sprejeta odločitev, da se letni dodatek izplačuje v treh razredih, s potrditvijo proračunov pa je predvideno izplačilo v petih razredih.
V letošnjem letu se je masa plač v javnem sektorju povečala za deset odstotkov, čeprav se je ta povečevala vsako leto po malem, kljub temu da je bil leta 2012 sprejet zloglasni zakon, imenovan Zujf. Po tem zakonu se zgolj pokojnine niso več usklajevale, zato nam Zpiz dolguje 7,2 odstotka pokojnine.
Ne morem razumeti poslanke in vodje poslanske skupine stranke SAB Maše Kociper, ki ne pozna Ustave RS niti zakona Zpiz-2, čeprav je po izobrazbi pravnica in bi že zaradi te izobrazbe morala poznati oboje. To trdim zaradi tega, ker je skupaj s predsednico stranke SAB Alenko Bratušek predlagala uskladitev pokojnin v enkratnem fiksnem znesku 6,5 evra za vse upokojence enako. Zakaj ne predlaga enkratnega fiksnega zneska v višini 30 evrov tudi za javne uslužbence namesto povišanja mase plač za deset odstotkov? S tem denarjem bi kupili več kruha kot upokojenci s 6,5 evra, saj so cene za vse enake.
Letos je DZ uzakonil tudi neto plačo, s čimer so poslanci pridobili od 600 do 800 evrov višje plače in verjetno tudi vsi v javnem sektorju – mogoče ne v taki višini, niso pa dobili fiksnega zneska recimo 25 evrov na leto, kot sta predlagali obe članici stranke SAB, po 6,5 evra na upokojenca, kar je DZ potrdil s sprejetjem obeh proračunov.
Pa še to: marsikateri od 620.000 upokojencev, kar sestavlja skoraj tretjino prebivalcev Slovenije, ne prejema niti toliko pokojnine, kot so dobili poslanci z uzakonitvijo neto plače. Zanima me tudi, kateri bruto ste s tem izbrisali, kajti delodajalcem se s tem predlogom ne povečuje masa plač, ki jih izplačujejo delavcem.
Države, ki mejijo na Republiko Slovenijo, namenjajo za pokojnine od 12 do 15 odstotka BDP, naša država pa pod deset odstotkov – zanima me, zakaj taka razlika. In to je Republika Slovenija, ki naj bi bila po Ustavi RS demokratična in socialna država.
Vljudno vas prosim, da mi javno odgovorite na zastavljena vprašanja, saj bi bilo to v prid reševanja problematike upokojencev.
Ljudmila Gorenc, Ljubljana
