Trije obtoženi bi danes morali priti na celjsko sodišče. Nekdanja direktorica propadlega velenjskega Vegrada Hilda Tovšak in direktorica podjetja DMA Damijana Bole, ki je, mimogrede, na seznamu največjih davčnih dolžnikov v državi, sta prišli, ni pa bilo Mateja Košiča, nekdanjega direktorja Vegradove hčerinske družbe Vedela nepremičnine, ki je bil hkrati desna roka Tovšakove.
Boletova je krivdo za očitano pomoč pri zlorabi položaja in pranju denarja priznala, na ločenem predobravnavnem naroku je to storila tudi Hilda Tovšak. A sodnik Marko Brišnik naroka za izrek kazenske sankcije kljub priznanju danes še ni mogel izpeljati. Tako ni znano, kolikšno kazen tožilec Jože Levašič predlaga za Boletovo. Znano pa je, da se je Tovšakova pogodila za šestmesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo petih let, ker je, kot ji očita obtožnica, v sostorilstvu s takratnim direktorjem Vegradove hčerinske družbe Vedela nepremičnine Matejem Košičem med letoma 2008 in 2010 s prodajo nekaterih nepremičnin na območju Mislinje podjetju Molet, katerega lastnik je bil Košič, pridobila za okoli 400.000 evrov protipravne premoženjske koristi. Osebno se pri tem poslu ni okoristila.
S prenakazili denar izginil neznano kam
Odprto ostaja tudi vprašanje, kaj bo z zahtevo po odvzemu protipravno pridobljene premoženjske koristi Boletovi, ki jo terja tožilstvo. Gre za 288.000 evrov. Podatke o tem, ali je denar sploh mogoče izterjati, bo sodišče do sredine januarja pridobilo po uradni dolžnosti. Prav tako mora sodišče počakati Mateja Košiča, ki je v obravnavani kazenski zadevi dejansko prvoobtoženi in se mora še izreči o krivdi. Predobravnavni narok je bil predviden za jutri, a je preklican, zato bo na sodišče vabljen 15. januarja. Sicer pa tožilstvo Košiču očita, da je zlorabil svoj položaj preko več družb, povezanih z Vegradom. Preko njih je pral denar in pri tem oškodoval tudi matično družbo Vegrad. Dejansko je torej imel pri tem glavno vlogo.
Denar pa je prala tudi Boletova, saj je denar nakazala na transakcijski račun v Avstriji in ga tam tudi dvignila. Dejansko je šlo pri tem poslu za izčrpavanje Vedela nepremičnin, saj je ta hčerinska družba Vegrada najprej kupila zemljišče Delamarisa v Izoli, za kar je Vegrad leta 2008 državi plačal skoraj pet milijonov evrov davka na dodano vrednost (DDV), zemljišče oddal drugi družbi v najem, medtem ko se obroki za lizing niso plačevali. Ko je družba Vedela nepremičnine s Hypo Leasingom razdrla lizinško najemno pogodbo, je bila od države upravičena do vračila že plačanega DDV. S prenakazili med več povezanimi hčerinskimi družbami Vegrada je nekaj manj kot štiri milijone evrov »izginilo«.
