Komisija Ursule von der Leyen bo prihodnji teden predstavila nov zeleni dogovor, s katerim naj bi Evropska unija postala vodilna svetovna skupnost pri zaščiti podnebja. Osnutki zelenega dogovora, ki naj bi uvedel še višje cilje zoperstavljanja podnebnim spremembam in nove standarde prehoda na trajnostno naravnano gospodarstvo, so že pricurljali v javnost.
Celotno novo vodstvo Evropske unije zelenega dogovora na podnebni konferenci COP25 v Madridu ni izpostavljalo zgolj kot načrt, da bi Evropa do leta 2050 postala prva ogljično nevtralna celina, temveč tudi kot priložnost za nadaljnjo gospodarsko rast. Zastavljene cilje je več okoljevarstvenih organizacij že kritiziralo kot premalo ambiciozne. »Predlagani ukrepi so prešibki, napol premišljeni ali pa sploh ne obstajajo. Odziv na ekološko krizo potrebuje temeljni premislek o ekonomskem sistemu, ki je desetletja nagrajeval onesnaževanje, uničevanje okolja in človeško izkoriščanje. Ta načrt pa se tega komaj dotika,« je ocenila Franziska Achterberg, predstavnica Greenpeacea.
Von der Leynova hoče več
Eden od temeljnih stebrov zelenega dogovora je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Evropski uniji je uspelo med letoma 1990 in 2018 emisije toplogrednih plinov zmanjšati za 23 odstotkov, hkrati pa je v tem času dosegla 61-odstotno gospodarsko rast. Ti rezultati hrabrijo Evropsko unijo, da skrb za okolje ne pomeni slabšega gospodarskega položaja. Toda hoče več. Z zastavljenimi cilji iz pariškega dogovora namreč ni zadovoljna, tudi zaradi opozoril mednarodnih organizacij in strokovnjakov, da dogovorjena zmanjšanja ne bodo zadostovala za upočasnitev negativnih trendov povečanja temperatur ozračja krepko pod dve stopinji Celzija. Izpuste CO2 bi rada do leta 2030 zmanjšala vsaj za 50 odstotkov, morda celo za 55. S takšnim povečanjem pa niso zadovoljni ne v industriji ne v okoljevarstvenih organizacijah. Medtem ko industrija in del vzhodne Evrope (Madžarska, Poljska, Češka in Slovaška) svarita, da bi jih takšni cilji utegnili spraviti na kolena, okoljevarstveniki (Greenpeace in Can Europe) pričakujejo, da bo von der Leynova cilj zastavila višje. Pričakujejo vsaj 65-odstotno zmanjšanje toplogrednih plinov do leta 2030.
Razširitev trgovanja z emisijami
V okviru zelenega dogovora bo do prihodnjega marca komisija predlagala obvezujočo novo podnebno zakonodajo, ki bo razširila sistem trgovanja z emisijami toplogrednih plinov (ETS), s katerimi se trenutno zaračunavajo izpusti CO2 zgolj za industrijo in energetska podjetja. Shemo naj bi razširili tudi na druge relevantne sektorje, vendar komisija še ni razkrila, kateri naj bi to bili. Okoljevarstvene organizacije najpogosteje terjajo, da se shema v celoti razširi tudi na mednarodni letalski promet, podobno kot se načrtuje za pomorski promet. Nezadostno se jim zdi načrtovano zmanjšanje brezplačno podeljenih emisijskih kuponov operatorjem zrakoplovov. V zadnjih petih letih je ta prometna industrija zaradi rasti sektorja proizvedla kar 19 odstotkov več emisij.
Devet držav članic Unije je na pobudo Nizozemske prihajajočo komisijo von der Leynove v minulem mesecu pozvalo, naj uvede tudi davek na kerozin. Vendar tega na obžalovanje okoljevarstvenih organizacij za zdaj niso vključili v zeleni dogovor.
V osnutkih dogovora manjkajo tudi ukrepi za bolj pravičen, zdrav in trajnostno naravnan prehrambni sistem, ki naj bi ga dogovor predvideval. V organizaciji Greenpeace opozarjajo, da po doslej znanem v zelenem dogovoru ni ukrepov za zmanjšanje prekomernega uživanja mesa in mlečnih izdelkov, saj ekstenzivna govedoreja pušča velik ogljični pečat na podnebju.
