Ob mnogo premajhni ponudbi javnih najemnih stanovanj, komaj obstoječem najemnem trgu in omejenih možnostih za nakup stanovanja pri nas, tako kot v drugih državah juga Evrope, stanovanjska preskrba v veliki meri sloni na pomoči družine. Že desetletja tako ostaja najbolj ugodna in razširjena možnost pridobitve stanovanja gradnja v lastni režiji na zemljišču nekje v širši okolici večjih mest. Družina pri tem pomaga, kakor zmore: z denarjem in poroštvi za kredite, pa tudi z brezplačnim zemljiščem za gradnjo ali s prostori v družinski nepremičnini, ki jih je mogoče predelati v stanovanje.
Zanašanje na družino pri stanovanjski politiki prinaša različne družbene posledice, skupaj z zanašanjem na dostopnost z avtomobilom pa tudi poselitveni vzorec, temelječ na nenadzorovanem širjenju urbanih območij, ki je za družbo drag in na mnoge načine dolgoročno škodljiv.
Novi stanovalci nekoč pretežno vaških naselij so namreč praviloma vezani na vsakodnevne opravke v bližnjem večjem mestu. Zaznamuje jih urbani način življenja: služba v mestu, popoldanske aktivnosti otrok, nakupovanje v temu namenjenih centrih, rekreativno kolesarjenje ob vikendih, počitnice v oddaljenih krajih.
Mnogim občinam se z razpršenimi gradnjami postopoma višajo stroški gradnje in vzdrževanja infrastrukture. Vodovod in kanalizacija, padavinske vode, ravnanje z odpadki, elektrika, optično omrežje, šole, zdravniki, oskrba starejših. Vse je bistveno dražje vzdrževati, če so prebivalci razpršeni na širokem območju. Največji zalogaj predstavlja dostopnost, v celoti odvisna od avtomobila. Gradnja in vzdrževanje cest in organizacija šolskih prevozov so največji stroški mnogih redkeje poseljenih občin.
S tem pa se problem seli nazaj na raven države. Življenjski slog, odvisen od vsakodnevne rabe avtomobila, ustvarja promet na državnih cestah in avtocestah, ki ga prej ni bilo. Nastajajo zastoji, javnost zahteva še več cest, in začarani krog je sklenjen. Tu pa se težave za državo šele zares začnejo. Z vožnjami povezan sedeč življenjski slog in onesnaženje zraka zaradi prometa povzročata ogromne stroške za zdravstveno blagajno. Zaradi velikih asfaltnih površin se povečuje škoda zaradi poplav ob nalivih. Vedno več cest in parkirišč ogroža uporabne kmetijske površine in biotsko pestrost. In nenazadnje, povečujejo se izpusti toplogrednih plinov in spreminjanje podnebja v smeri, ki ni naklonjena preživetju civilizacije.
Mnogi si res želijo živeti v nekdanjih vaških naseljih v zaledju večjih mest in v bližini sorodnikov. Mnogi pa preprosto nimajo druge izbire.
