Denis Baš, pediater: Starši necepljenih otrok tvegajo posledice, ki bi jih s cepljenji lahko preprečili

Čeprav so se posamezni primeri otrok, okuženih z gripo, v Sloveniji v letošnji sezoni že pojavili, pediater Denis Baš, ki od septembra dela v zasebni pediatrični ambulanti s koncesijo v Ljubljani, primera v svoji ambulanti še ni imel. V Sloveniji je proti pnevmokoknim okužbam cepljenih okoli 60 odstotkov otrok, v njegovi ambulanti skoraj 90 odstotkov. Razlog za tako dober rezultat pripisuje odličnemu sodelovanju s starši. »Pediater staršem na njim razumljiv način razloži, kaj za otroka pomeni, da ga cepijo proti pnevmokoknim okužbam. Sliši se zelo preprosto, čeprav je včasih zelo naporno in časovno zahtevno.«

Ker so rizična skupina za hujši potek gripe vsi kronični bolniki nad šestim mesecem starosti in otroci pod petim letom starosti, je cepljenje proti gripi zanje močno priporočljivo. V praksi so to otroci, ki imajo ugotovljene srčne bolezni, bolezni dihal (astma, ponavljajoči se bronhiolitisi), imajo cerebralno paralizo ali druge nevrološke oziroma mišične bolezni, so že imeli vročinske krče, so nagnjeni k ponavljajočim se vnetjem ušes, imajo sladkorno bolezen ali bolezen, ki vpliva na zmanjšano delovanje imunskega sistema (anemija srpastih celic). Sicer pa je cepljenje proti gripi priporočljivo tudi za zdrave otroke. Tudi šolarje, saj je vrhunec gripe običajno prav med zimskimi počitnicami in škoda bi bilo, da bi jih preživeli v postelji.

Predvsem za otroke, ki so mlajši od devet let in ki jih prvič cepimo proti gripi, sta zaradi večje učinkovitosti potrebna dva odmerka cepiva. Vsakič, ko se cepimo ali zbolimo za gripo, naše telo proizvede določeno število protiteles. Starejši otroci že imajo določeno podlago teh protiteles in potrebujejo le osvežitev z enim odmerkom. Na žalost pa zaščita s cepljenem ali po preboleli okužbi ne omogoča odpornosti do konca življenja, zato se moramo, da bi se izognili bolezni, cepiti vsako sezono. Za zdaj ne poznam raziskav, ki bi potrjevale uporabo le enega odmerka cepiva pri mlajših.

Gripa v nosečnosti je zelo resna bolezen, ki ogroža zdravje nosečnice in otroka. Tudi pri nas je gripa pomemben vzrok za hudo obolevnost ter celo umrljivost nosečnic in novorojenčkov. Zaplete gripe v nosečnosti, kot so prezgodnji porod, zastoj plodove rasti in smrt ploda v maternici, lahko s cepljenjem nosečnic v veliki meri preprečimo. Poleg nosečnic so ena od rizičnih skupin za hujši potek gripe otroci, mlajši od šestih mesecev. Ker teh še ne moremo cepiti proti gripi, se priporoča, da se nosečnica v zimskem času cepi proti gripi. Na tak način zaščiti sebe in otroka, saj se njena protitelesa v času nosečnosti prenesejo na otroka in ga tako zaščitijo. In cepljenje proti gripi je za nosečnice v letošnji sezoni brezplačno.

Pediatri smo zdravniki, ki skrbimo za najbolj ranljivo in perspektivno populacijo, otroke. V ambulantah se vsak na najboljši način trudi, da svoje strokovno znanje na razumljiv način predaja staršem in poskrbi, da otroku ponudi najboljšo možno zdravstveno oskrbo. Zadnja leta se soočamo z neupravičenim strahom pred cepljenjem, ki nima nobene zdravstvene podlage. Še več, utemeljen je na potvorjenih polresnicah in straši prek digitalnih medijev, ki so glavni kanal informacij za mlade starše. Na srečo še vedno prevladujejo starši, ki zaupajo pediatrom.

Ker sem zagovornik otrok in verjamem v medicinsko stroko, sem se čutil dolžnega stopiti v to kampanjo. Pripravljen sem bil tudi na nenaklonjene komentarje, čeprav je bila v večini izkušnja pozitivna. Starši in otroci, ki so obiskovali mojo ambulanto, so me podprli, prav tako kolegi in moja družina. Tudi začetna skeptičnost mojega najstniškega sina je hitro zbledela.

Mediji imate zelo pomembno vlogo. Če primerjamo na primer z ekonomijo in pravom, kjer imajo strokovnjaki skoraj o vsaki pomembni temi več različnih mnenj in teorij, je pri cepljenju svetovna medicinska stroka enotna. Pri cepljenju gre za najučinkovitejši način zaščite ljudi pred nalezljivimi boleznimi. V preteklosti so mediji storili napako, ker se je o cepljenju razpravljalo in poročalo skozi soočanja strokovnjakov z laiki, ki pa so govorili dva povsem različna jezika. Komunikacija o znanstvenih dejstvih ni tako privlačna kot razne teorije zarote in zgodbe z lastnimi zaključki, podkrepljene s čustvenimi nastopi. V zadnjih letih se je stanje izboljšalo in večina klasičnih medijev se zaveda svoje odgovornosti, ko poročajo o tej temi. Težava nastopi na družbenih omrežjih in internetu, kjer lahko vsakdo sporoča svoje mnenje. Če je to neka znana oseba, ki ji ljudje sledijo, pa to lahko povzroči težave.

Ravno letos, 20. novembra, mineva 30 let, odkar je generalna skupščina OZN sprejela konvencijo o otrokovih pravicah, kjer je zapisano tudi, da imajo otroci pravico do najvišje dosegljive ravni zdravja in da ne sme biti noben otrok prikrajšan zanjo. Cepljenje je dokazano najboljši način zaščite otrok pred nalezljivimi boleznimi, zato menim, da starši te pravice ne smejo odreči svojim otrokom.

Zanimivo je, da ima večina ljudi, ki so nekaj časa živeli v tujini in se vrnejo v Slovenijo, svojo cepilno knjižico veliko bolj polepljeno z nalepkami prejetih cepiv kot pri nas. Številne države imajo v svojem programu še več cepljenj, na primer cepljenje proti noricam, rotavirusu, meningokoknim okužbam in gripi. Izziv je tudi časovni potek cepljenj, ki se razlikuje med državami EU. Ker se evropska komisija zaveda tega problema, je v prihodnosti pričakovati poenotenje teh programov. Je pa večina ljudi, ki so izkusili tujino, vsaj kar se tiče pediatrije, zelo zadovoljna z našo oskrbo.

Oklevanje je v prvi vrsti posledica nezavedanja o posledicah nalezljivih bolezni, proti katerim otroke cepimo. Prav tako tudi strah, da se bo po cepljenju z otrokom zgodilo nekaj strašnega. V resnici pa je ravno nasprotno. Starši necepljenih otrok tvegajo posledice, ki bi jih s cepljenji lahko preprečili. Poleg tega pa z odlaganjem povečujemo verjetnost, da bo otrok zbolel.

Tudi mit o nezrelem imunskem sistemu, ki ga bo cepljenje okvarilo, ne drži. Ravno nasprotno, cepljenje bo okrepilo otrokov imunski sistem in mu preprečilo, da se bo razvijal v smeri nekih avtoimunih bolezni.

Zdravje je kompleksen pojem in je tudi vrednota, ki jo ljudje običajno postavljamo na prvo mesto v življenju. Seveda je zdravje v sodobnem pojmovanju v bistvu dinamično ravnovesje telesnih, socialnih, čustvenih, duhovnih in osebnih prvin, ki posamezniku omogočajo normalno funkcioniranje in prilagajanje. Vsak odklon v tem ravnovesju vpliva na naše zdravje, kar se v sodobni družbi kaže predvsem pri velikih izzivih, ki jih prinašajo sodobne tehnologije ter pomanjkanje časa za ureditev osebnih in čustvenih potreb. Tehnološki napredek je super, vendar nas na tem področju čaka kar nekaj domačih nalog. Nove generacije so zelo vešče pri iskanju informacij in imajo veliko znanja, težave pa nastopijo pri selekciji teh informacij, kar pogosto vodi v frustracije in tesnobo. In to so izzivi, ki nas čakajo.