Na predavanju Etična vizualizacija: strategija za temne čase je grafična oblikovalka, profesorica vizualnega novinarstva na Reynoldsovi šoli novinarstva v ameriškem Renu Katherine Hepworth predstavila postopek etične vizualizacije podatkov, ki ga je zasnovala kot sredstvo za boj proti zavajanju s podatkovnimi grafikami. Postopek je lansko leto opisala tudi v znanstvenem prispevku »Rasizem v stroju: etika vizualizacije v digitalnih humanističnih projektih«.
Kot je pojasnila, vizualizacije podatkov pogosto lažno dojemamo kot nevtralne, v medijih, polnih podob, pa jih je danes vedno več. »Infografike se predstavljajo kot urejene, razumljive in objektivne. Še posebno učinkoviti argumenti so, ker ne delujejo, kot da sploh so argumenti.«
Kot primer je Hepworthova opisala neposrečen interaktivni pregledovalnik dviga morske gladine, s katerim je več organizacij in vlad po svetu skušalo ozaveščati o tveganjih, povezanih z višanjem morske gladine kot posledica podnebnih sprememb. Uporabnik je v pregledovalniku s premiki gor in dol spreminjal gladino morja ter opazoval, kateri predeli njegovega mesta bi lahko bili pod vodo. Ko sta s kolegom preverjala učinke pregledovalnika na uporabnike, sta ugotovila, da je zaradi preveč dramatičnih dimenzij, kljub temu da je pregledovalnik uporabljal znanstveno potrjene podatke, prikazoval sliko, ki bi lahko sprožila tudi nepotrebno izseljevanje.
Sporočanje nenamernih stališč
Postopek zbiranja, čiščenja, obdelovanja in oblikovanja gomile podatkov v enostaven in razumljiv prikaz terja ogromno odločitev in je vedno izrazito dejanje prepričevanja, je poudarila. »Zato vizualizacije nikoli ne morejo biti objektivne. Postopek odločanja zgradi vizualne interaktivne argumente o podatkih, ki jih iz končne vizualizacije večina ljudi sprejema nezavedno.« Ne gre le za zlonamerno prikazovanje podatkov, s katerim bi oblikovalec ali medij želel potencirati učinek oziroma sporočati nekaj, česar izvorni podatki ne potrjujejo. »Če kot grafični oblikovalec ne razmišljaš o argumentih, ki so vgrajeni v tvojo vizualizacijo, bodo sami od sebe spregovorili z nenamernimi in potencialno škodljivimi sporočili, pa če si to želiš ali ne.«
Med drugim bodo spregovorili prek barv, dimenzij, velikosti in vsebine napisov, izbranih časovnih razponov ter skupin, v katere so podatki združeni. Argumente bo še dodatno podkrepil tako imenovani učinek resnice, s katerim se je ukvarjal francoski filozof Michael Foucault. V tem primeru gre za relacijo med okoliščinami in tehnologijo, zaradi katere se nam to, kar vidimo, zdi zdravorazumsko. Infografika nas nagovarja s položaja moči, ki je višji od položaja besedila, in kot pravi Hepworthova, se je te moči treba zavedati.
Postopki etične vizualizacije podatkov zato sledijo dvojnemu cilju – zmanjšati morebitno škodo za občinstvo in subjekte, na katere prikazani podatki lahko vplivajo (pri čemer upoštevamo tudi generacije za nami), ter zvišati sporočilnost in učinkovitost grafičnega prikaza. »Oblikovalci moramo biti aktivisti in z upoštevanjem konteksta ter vpeljavo določenih procesov graditi bolj sočutno družbo in zdrav razum,« je sklenila.
