Družba za avtoceste (Dars) bo pogodbo za gradnjo druge cevi karavanškega predora verjetno podpisala s turško družbo Cengiz Insaat, ki je tudi po današnjih pogajanjih ostala daleč najugodnejša ponudnica. Dars bo tako po neuradnih podatkih za gradnjo predora Karavanke predvidoma plačal 98,5 milijona evrov (cena »na ključ«, vključno z oceno nepredvidenih del, brez DDV). Pogajanja med naročnikom in ponudniki, ki so se potegovali za posel, so bila sicer končana v slabi uri in že po prvem od štirih predvidenih krogov.
Kolektor: Našli smo notranje rezerve
Izhodiščna ponudba turške družbe Cengiz Insaat, s katero je vstopila v pogajanja, je znašala 99,6 milijona evrov, nato pa so jo po neuradnih informacijah znižali za dober milijon evrov. Ponudba konzorcija podjetij Kolektor CGP, Riko in turški Yapi Merkezi je znašala 121 milijonov evrov. Med pogajanji so ceno po neuradnih informacijah znižali za neverjetnih 17 milijonov evrov. Izhodiščna ponudba konzorcija podjetij Implenia iz Avstrije in Švice ter družbe CGP Novo mesto je znašala 121,5 milijona evrov, med pogajanji pa so jo po neuradnih informacijah znižali za šest milijonov, na 115 milijonov evrov. Poslovodja družbe Implenia Avstrija Rudolf Knopf je dejal, da so »dali vse od sebe, a nismo bili uspešni, saj ni pogojev, da premagaš turško podjetje«.
V podjetju Kolektor, kjer so se skupaj z družbo Riko in turško družbo Yapi Merkezi potegovali za posel, so za Dnevnik komentirali, da je »rezultat pričakovan, saj so slovenska podjetja v primerjavi s ponudniki iz držav, kjer je povprečna plača 500 evrov nižja, minimalna plača pa znaša 420 evrov bruto na mesec, v neenakopravnem položaju. Zaradi te razlike v stroških dela lahko govorimo o socialnem dumpingu,« so zapisali. Na vprašanje, kje so našli 17 milijonov evrov rezerv glede na prvotno ponujeno ceno, so odgovorili z drugačno interpretacijo: da je Kolektor »ceno iz prve oddaje znižal za 7 milijonov evrov (109,4 milijona je bila cena, ki so jo ponudili na prvem razpisu, cena, ki jo navajajo, ni cena »na ključ«, op. a.), ker je poiskal notranje rezerve, zmanjšal vračunana tveganja na najnižjo možno raven in ponudil najnižjo možno ceno«.
Na Darsu postopka ne komentirajo, saj uprava še ni uradno sprejela sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika. Do konca tedna bo strokovna komisija pripravila omenjeni sklep, in šele ko ga bodo potrdili tako v upravi kot tudi nadzorniki, ga bodo z Darsa poslali vsem, ki so bili do danes v postopku javnega naročila. Potem bo začel teči osemdnevni pritožbeni rok, v katerem se bosta lahko neizbrana konzorcija še zadnjič pritožila. Šele po preteku tega roka oziroma ko se bo državna revizijska komisija (Dkom) izrekla o morebitni pritožbi, bo odločitev Darsa postala pravnomočna.
Prva lopata predvidoma marca
Dkom je torej tista, ki še lahko prekriža načrte tako Darsu kot Cengizu. To je, spomnimo, že naredila; avgusta lani je Dars med devetimi ponudbami za izvajalca projekta izbral najcenejšega ponudnika, podjetje Cengiz Insaat, a so se trije neizbrani ponudniki pritožili, Dkom pa je njihovi pritožbi ugodila in razveljavila Darsov sklep o izbiri ponudnika.
Po najbolj optimističnem scenariju, če se torej nobeden od neizbranih ponudnikov ne bo pritožil, bi sklep o izbiri ponudnika lahko postal pravnomočen okoli novega leta. V Cengizu si obetajo, da bi pogodbo podpisali še letos, je dejal Mohamed Cengiz, ki je v družbi odgovoren za poslovanje na tujih trgih, v Slovenijo pa je tokrat prišel zgolj za nekaj ur, da je lahko sodeloval na pogajanjih. Pritožba bi lahko podpis pogodbe zamaknila za kakšen mesec, kljub temu pa naj bi na Darsu izbranega izvajalca v delo uvedli marca.
Dan prej je predstavnik družbe Cengiz Insaat Utku Gök ocenil, da bi lahko dela končali leto pred predvidenim petletnim rokom, torej leta 2024, in da bodo poskusili ujeti izvajalce, ki kopljejo predor z avstrijske strani. Ti so začeli lani septembra in do danes prebili že več kot 1850 metrov skale. Gök je še povedal, da bodo predor kopali sami, saj imajo s tem veliko izkušenj in znanja, pri drugih gradbenih delih pa bodo sodelovali s slovenskimi podjetji in delavci.
