Tranzicija na digitalne platforme že ducat let zagotovo ni več nič novega, a v založniških debatah zavzema precej več prostora kot na dejanskem knjižnem trgu. E-knjige v EU obsegajo okoli 7 odstotkov prodaje, a niso edina prihodnost knjige, v nasprotju z glasbo ali filmom je medij tu precej bolj pomemben. Digitalni trg bo torej najbrž še rasel, a nobenega razloga ni, da bi v kratkem popolnoma presedlali s papirja na digitalne medije.
Opazovati bomo morali tudi, kaj se bo dogajalo z novimi poslovnimi modeli, denimo z digitalnimi naročninami tipa Netflix. Model all you can eat je morda dober za glasbo in film, za knjige pa precej manj – tudi če imaš na voljo sto knjig na mesec, jih nimaš kdaj prebrati. Obenem lahko v zadnjih dveh letih opazujemo hitro rast prodaje zvočnih knjig, sploh v skandinavskih državah se približujejo e-knjigam.
Ali drži, da prodaja e-knjig v zadnjih letih menda le še stagnira, ne narašča več?Če na evropski ravni predstavljajo 7 odstotkov, so v Veliki Britaniji lani predstavljale celo 18 odstotkov prodaje. Ljudje torej berejo tudi e-knjige, a večina najraje kombinira s tiskom. Njihova prodaja stagnira predvsem na razvitih trgih, kot sta ameriški in britanski, močna, ne pa eksponentna rast se nadaljuje na drugih trgih. Težko je sicer najti zanesljive podatke o tej prodaji, saj jih največji igralci, kot je Amazon, ne objavljajo. Povsem mogoče je, da se proda več e-knjig, kot si prestavljamo.
Čemu pa pripisujete precejšnjo rast na področju zvočnih knjig?Zagotovo je to vsaj deloma povezano s tem, da enostavno hitreje živimo, in zdi se, da precejšen del novih bralcev nekoliko drugače pristopa h knjigam. Zvočnice so seveda priročne za poslušanje med vožnjo v službo, tako v avtu kot na podzemni, ali denimo med kuhanjem.
Vsaj v Skandinaviji in Nemčiji so imele bralce tudi v času, ko si bile vezane na kasete ali cedeje. Vse več jih prihaja seveda v digitalni obliki, kot kompromis, ki so ga pripravljeni sprejeti tudi ljudje, ki večino časa preživijo na svojih digitalnih napravah, denimo poslušajoč glasbo ali podkaste. Trg raste zelo hitro, v Veliki Britaniji obsega okoli 2 odstotka, na Švedskem počasi prevzema vodstvo pred e-knjigami.
V Evropi izide okoli 590.000 naslovov na leto, največ v Veliki Britaniji, Nemčiji, Španiji, Italiji in Franciji. Slovenija je s slabimi 5000 novimi knjigami na leto precejšen fenomen zaradi majhnega števila prebivalcev. Izdamo Slovenci preveč knjig?Knjig ni nikoli dovolj! Poleg tega je pomembno imeti v mislih, da številke zajemajo vse vrste knjig, torej denimo tudi učbenike; leposlovja je okoli 50 odstotkov. Slovenski založniški trg je dober, a njegova osrednja težava je seveda majhno število govorcev slovenščine. Po izdaji knjig na prebivalca izstopata Islandija in Estonija, kjer imajo več kot 2000 naslovov na leto na milijon prebivalcev, v naslednji skupini držav pa se že znajde Slovenja z Veliko Britanijo, Češko, Norveško, Portugalsko in Finsko.
Dobro je, da imate Slovenci resne založnike, založništvo je namreč precej nehvaležna panoga za napovedovanje dobička – če izdeluješ stole, gre težje kaj narobe, pri oblikovanju žebljev tudi ne moreš biti prav zelo inovativen. V založništvu pa so že produkcijski stroški precej visoki, zato se poskušajo založniki zanesti na eno ali dve knjigi, ki se bosta res dobro podajali, da bi z dobičkom lahko nadomestili izgubo pri preostalih desetih izdajah. Z vidika kulturne in socialne raznolikosti pa si zelo želimo, da izide tudi teh deset manj donosnih knjig. Trg, v katerem si bodo vsi prizadevali zgolj za uspešnice, nam kot družbi vsekakor ni v interesu.
Z novim letom bo tudi pri nas začel veljati znižani petodstotni DDV na knjige in e-knjige. So po evropskih izkušnjah zato knjige za kupce cenejše? Lahko tak ukrep res pomaga trgu, ki je v desetih letih padel s približno 100 milijonov evrov na 60 milijonov?Znižanje DDV na 5 odstotkov po evropski zakonodaji je najnižje mogoče, države, ki imajo nižjega, so ga znižale že pred vstopom v EU. To sicer ne more nadomestiti takih izgub v prodaji, a je pomembno znamenje, da tudi odločevalci razumejo pomen knjige in morda načrtujejo dodatne ukrepe.
V ekonomskem smislu bi morala znižana obdavčitev doseči tudi potrošnika, a je to seveda odvisno od delovanja trga. Svetel primer so Švedi, ki so šli pred petnajst leti s 25-odstotne obdavčitve na 5-odstotno, na cenah se je to začelo poznati v dveh letih. Še bolj pomembno pa je bilo to za knjigotrštvo, saj so se takrat soočali z zapiranjem velikega števila knjigarn, predvsem neodvisnih, ki so nato lahko obstale. Nekaj časa bo torej tudi v Sloveniji trajalo, da založniki in knjigarnarji prilagodijo kataloge in reklamne napise, tako da 1. januarja še ne bo vidnih sprememb, a na zdravje panoge bi to moralo dobro vplivati.
Četudi bere komaj 50 odstotkov Slovencev, otrokom pa bere le vsaka tretja družina?Dejstvo, da niste edini – v Romuniji bere le tretjina prebivalstva – je le slaba tolažba. Ko število bralcev pade pod 50 odstotkov, je to znak za ukrepanje. Zagotovo gre namreč tudi za posledico dejstva, da starši otrokom premalo berejo, da bi otrok odrasel v bralca, mora namreč imeti doma dostop do knjig in videti starše brati, to je v začetku še pomembneje od šolskega sistema. Njegov odnos do branja pa je nato pomemben za njegov uspeh v šoli in službi pa pri zdravem sodelovanju v demokratični družbi. Kot družbi nam je torej izjemno v interesu, da otrokom približamo literaturo. Da se tega vsaj malo zavedamo, dokazuje dobra prodaja otroških knjig tudi med krizo.
