Popolna enakost spolov ne obstaja, so pa vključenost žensk v družbo, dostop do pravosodja in področje varnosti v nekaterih državah bolj zadovoljivi kot drugod. Posplošeno bi lahko rekli, da ženske najbolje živijo v Evropi, saj so med prvo dvajseterico na lestvici le tri neevropske države. Najvišje uvrščena je Norveška, sledita Švica in Finska, ženskam se najslabše godi v Siriji, Afganistanu in Jemnu, ki se je znašel na repu 167 držav. Lestvica temelji na globalnem indeksu varnosti, miru in žensk, ki ga vsako leto oblikujeta Inštitut za ženske, mir in varnost v Georgetownu ter Inštitut za mirovne raziskave v Oslu. Raziskovalci se pri raziskavi o opolnomočenju žensk po svetu sprašujejo, ali imajo te dostop do mobitela, se počutijo varne ponoči na ulici, lahko imajo službo, kakšna je stopnja partnerskega nasilja, ali v družbi obstaja diskriminacija zoper njih…
Slovenke ponoči brez strahu na ulico
Slovenija je letos pristala na dobrem 13. mestu lestvice, pri čemer je odlične, najvišje rezultate dosegla v kar nekaj podkategorijah. 85,1 odstotka Slovenk, starejših od 15 let, gre za najvišji odstotek na svetu, se počuti varne ob nočnem sprehodu po domačem kraju, v svetovnem vrhu smo se znašli tudi na področju finančne vključenosti žensk v družbo. Najbolje smo se odrezali še v kategoriji uporabe mobilnega telefona, s katerim v stikih s svetom in prijatelji, pri nas ostaja kar 97,3 ženske. Po drugi strani se je Slovenija slabo znašla v kategoriji sodelovanja žensk v politiki oziroma v zasedanju parlamentarnih stolčkov, saj je trenutno v slovenskem parlamentu le 20 odstotkov žensk. Najslabši v kategoriji so v Ukrajini (11,6 odstotka), prve na seznamu pa Srbkinje, ki zasedajo »kar« 37,7 odstotka parlamentarnih sedežev.
Z ženskami do miru
Seznam postreže z več presenečenji oziroma odstopanji od pričakovanega. »V Afganistanu so ženske dobro vključene v politiko, v Jemnu, ki je na zadnjem mestu lestvice, pa imajo relativno nizko stopnjo intimnega partnerskega nasilja,« statistiko predstavi Jeni Klugman, vodilna avtorica indeksa z Inštituta Georgetown. V Afganistanu je tako 27 odstotkov sedežev v politiki rezerviranih za ženske, kar je višje od globalnega povprečja, izpostaviti pa je treba še nekaj izstopajočih podatkov. V Estoniji, ki je na dvanajstem mestu seznama, se ženske izobražujejo 14 let, dvakrat več od svetovnega povprečja, Izrael se je na indeksu od leta 2017 povzpel za kar 46 mest in sicer na 34., delno zaradi zmanjšanja politične napetosti v državi. V Moldaviji (64. mesto) so ženske razbremenili z dvotedenskim plačanim očetovskim dopustom, v medijih pa prepovedali še seksistične oglase, po drugi strani se je življenje žensk v nekaterih državah v zadnjih letih poslabšalo. V Bahrajnu (83. mesto) lahko ženska po novem dom zapusti le z dovoljenjem soproga, statistični podatki pa so pokazali, da je v Južnem Sudanu (163. mesto) lani skoraj polovica žensk doživela nasilje partnerja.
Vse več raziskav kaže, da je mir verjetnejši v tistih družbah, v katerih je stopnja vključenosti žensk vanje višja in kjer imajo vpliv na odločanje. Marie O'Reilly, strokovnjakinja s področja enakosti spola, miru in varnosti, v svoji študiji iz leta 2015 dokazuje povezanost miru in stabilnosti s krepitvijo vloge žensk in enakosti spolov. Trdi, da je sodelovanje žensk v različnih sferah življenja dober napovedovalec miroljubnosti države, neenakost spola pa (možni) napovedovalec nasilja in konfliktov.
