Galerijo Fotografija spremljamo že šestnajst let, odkar jo je odprla Barbara Čeferin z močno željo po tem, da bi Ljubljana imela prostor, kjer bi bili zvezde fotografi in fotografije. Ustanoviteljico je vodila želja in namen popularizirati kakovostno fotografijo in jo približati širši slovenski javnosti. Galerija je specializirana za slovensko avtorsko fotografijo, kar izvaja na več načinov: vzpostavljanje in širjenje trga fotografij pri nas, bogatitev knjigarniškega fonda ter izobraževanje zainteresirane javnosti, kaj vse fotografska umetnost je in kaj nam lahko ponudi. V dobi svojega delovanja so organizirali več kot 120 razstav, ob čemer so aktivni tudi z drugimi dejavnostmi, ki spodbujajo trg fotografij na način, da bi lahko umetniki od prodaje svojih del živeli.
Sektor za fotoknjige
Galerija redno sodeluje na mednarodnih sejmih, organizira delavnice, predavanja, pogovore in vodstva po razstavah. Leta 2014 so se preselili v nove, večje prostore na Levstikovem trgu. Več prostora pomeni tudi več možnosti za predstavitev in prodajo fotografskih knjig, ki so napolnile že pravo knjigarno. Barbara Čeferin: »Prizadevamo si, da ponujamo vse, kar je aktualnega in vrednega na področju slovenske produkcije, in tudi bogat izbor tujega tiska.« Povezani so tudi z drugimi inštitucijami po državi, s katerimi sodelujejo že ves čas, odkar obstaja galerija. Tesne kontakte imajo tudi z galerijami iz tujine, iz Francije, Italije in Nemčije. Tak način mreženja Galeriji Fotografija omogoča, da lažje vzpostavlja kanale za predstavitev slovenskih umetnikov v tujini in tujih pri nas.
Barbara Čeferin razmišlja inovativno in skuša po različnih poteh in na razne načine dvigniti zavest o pomenu kakovostne fotografije v Sloveniji; tako se je pred nekaj leti odločila, da se Galerija Fotografija predstavi tudi na Slovenskem knjižnem sejmu: »Zdelo se mi je, da bi tako lahko razširili krog naših obiskovalcev in približali fotoknjige širši javnosti. Sejem, ki na prvo mesto postavlja knjigo, je gotovo najboljša izbira. Tri leta smo sodelovali samo kot eden od razstavljalcev, potem pa sem upravnemu odboru Slovenskega knjižnega sejma predlagala, da bi vzpostavili poseben sektor, namenjen fotoknjigam, tako kot so postavili Ilustratorski kot, namenjen ilustracijam.« Več knjig, ki so bile v preteklih letih na sejmu nagrajene kot najbolje oblikovane ali kot knjige umetnika, so bile knjige avtorjev, ki jih ima v svojem programu galerijska knjigarna.
Lani so tako na knjižnem sejmu predstavili nov sektor Fotocona, katerega poslanstvo je predstavljanje fotografske umetnosti v knjižni obliki. Pomembno je, da predstavlja knjige, ki jih drugače na sejmu sploh ne bi bilo. Fotoknjige večinoma izidejo v samozaložbi ali pa pri dveh manjših slovenskih založbah, Rostfrei Publishing in Angry Bat in se jim sodelovanje kot malim založnikom finančno ne izide. S pomočjo povezovanja med njimi in Galerijo Fotografijo postajajo vsi akterji močnejši in si utirajo več svojega prostora na slovenski kulturni sceni.
Projekt Selffish
Letos je Galerija Fotografija izdala še knjigo, ki obeležuje 35. obletnico sejma. Knjiga predstavlja istoimenski projekt Selffish, ki ga je uveljavljeni slovenski fotograf Bojan Brecelj začel izvajati že leta 2011. Takrat je v Mestnem muzeju razstavil projekt z naslovom »Kdo si?«, katerega vsebinsko izhodišče so bili stari ateljejski posnetki, na katerih so ljudje z izbranimi soportetiranci, predmeti ali oblačili praviloma pokazali, kdo so. Lani se je na knjižnem sejmu Bojan Brecelj predstavil z modifikacijo prvotnega umetniškega projekta Selffish – obiskovalci sejma so se samoportretirali z napisom svoje namišljene knjige in tako izrazili svoje stališče do sveta, v katerem živimo.
Ti portreti napolnjujejo knjigo in nadgrajujejo besedilni del. Poleg besedil kronološkega pregleda dogajanja zadnji treh desetletij in pol Slovenskega knjižnega sejma, knjiga ponuja še slikovni del z umetniškim projektom Selffish oziroma s fotografijami portretirancev s kratkimi izjavami. Ta posebna knjiga, ki jo je prefinjeno oblikoval Žare Kerin, izraža duha sejma in časa, v katerem živimo. Zato ni primerna le za protokolarno darilo, s katerim se Slovenski knjižni sejem lahko predstavi kjer koli, ampak za vsakega posameznika, ki ga zanima zeitgeist družbe, v kateri živi in deluje. Stiskana je v slovenskem in angleškem jeziku, uvodna besedila so prispevali Martin Žnideršič, Zdravko Kafol, Rudi Zaman in Bojan Brecelj. Je knjiga obiskovalcev sejma in je knjiga o obiskovalcih sejma.
