Mediji so poročali o zaslišanju nekdanje strokovne direktorice UKC Ljubljana prof. dr. Marije Pfeifer pred parlamentarno komisijo v zvezi z otroško srčno kirurgijo. Prof. Pfeiferjeva je pričala, da je leta 2017 pripravila razrešitev, po njenem mnenju povsem upravičeno, takratnega strokovnega direktorja Pediatrične klinike prof. dr. Rajka Kende, vendar je bila klicana na ministrstvo za zdravje (MZ), kjer ji je kar piarovka ministrstva povedala, da tega ne sme storiti! Dodala je tudi, da je spoznala, da če hoče direktor preživeti, mora stvari, tudi nepravilnosti, pustiti pri miru. Več kot očitno so vplivneži pritisnili na MZ (ministrica je bila Milojka Kolar), ki je prek piarovke preprečilo potezo, ki je bila vsekakor izključno v pristojnosti strokovne direktorice.

Vrnimo se v leto 2015. Kot direktor Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana sem bil dr. Eriku Breclju dolžan izdati opomin zaradi kršenja delovnih obveznosti. Dr. Brecelj je znani vplivnež, katerega vpliv daleč presega njegovo formalno pozicijo. Pred izrekom opomina sem o tem pred sejo sveta OI obvestil predsednico sveta Darinko Miklavčič. Ta mi je dobesedno rekla, naj dr. Breclju ne dajem opomina – ne glede na razloge – ker ima preveliko medijsko in politično podporo. Sledil sem svoji vesti in 19. 6. 2015 izdal opomin in s tem sprožil postopek svoje razrešitve. Predsednica sveta me je poklicala po telefonu in me obvestila, da dr. Brecelj s sopodpisniki zahteva izredno sejo sveta zaradi moje razrešitve. Razlog: neizvrševanje sklepov sveta, o čemer dotlej ni bilo nobenega govora. In oktobra 2015 me je svet tudi dejansko razrešil. Zadeva je zdaj na ustavnem sodišču.

Moja tedanja pomočnica za pravne zadeve Zlata Štiblar Kisić je pravočasno prestopila med zmagovalce in bila najprej imenovana za vršilko dolžnosti generalne direktorice. Ministrica Kolarjeva je dolgo oklevala, nato pa nenadoma spremenila mnenje in jo vladi končno predlagala za »pravo« generalno direktorico OI. Štiblar-Kisićeva se je za zasluge na poti do te pozicije dr. Breclju oddolžila z dolgo hvalnico v prvem intervjuju po imenovanju.

Poznavalci smo se seveda zavedali, kaj naveza dr. Brecelj-Štiblar Kisić pomeni za OI. Pod pokrovom te naveze je na OI brbotalo, pritisk je rasel in zdaj je počilo. Časopisu Dnevnik gre zasluga, da je v dveh prispevkih (14. in 16. 11. 2019) končno prebil medijsko blokado o dogajanjih na OI. Korektno je poročal o tem, kako je prejšnji svet pod vodstvom Darinke Miklavčič kršil takrat veljavno zakonodajo in Zlate Štiblar Kisić ni upokojil, kot mu je veleval zakon. Kdo vse je pri tem sodeloval, ne vem, zagotovo pa tudi odgovorni na MZ, predvidevam, da pod vplivom znanih in neznanih vplivnežev.

Nato je ministrica Kolarjeva imenovala v svet OI Ano Žličar, kar je bila po besedah Štiblar-Kisićeve »slaboumna odločitev« (Dnevnik, 14. 11. 2019). Novi svet OI sem že januarja 2018 obvestil o nezakoniti zapuščini prejšnjega sveta. Novi svet je (pre)počasi zbiral mnenja inšpektoratov in v zadnjih tednih prišel zelo blizu razreševanju afere, predvsem zaradi vztrajnosti Ane Žličar. Zanimivo, da (kot lahko beremo v članku 16. 11. 2019 v Dnevniku) svet OI kar leto dni ni bil seznanjen z mnenjem inšpektorata za delo. Ali ga je nemara kdo kar skrival? Pomenljivo je tudi dejstvo, da sem osebno dvakrat poslal dokumentacijo v zvezi z nezakonitostjo zaposlitve generalne direktorice v kabinet vlade, ki jo je svet posredoval tako ministru Fakinu kot kasneje ministru Šabedru. Vsi pristojni so bili torej obveščeni.

Do konca je počilo po zadnji seji sveta OI 5. 11. 2019. Svetniki najprej niso potrdili še enega mandata dosedanjemu strokovnemu direktorju doc. dr. Kovaču, poleg tega so dodatno problematizirali uporabo javnega denarja na OI. Ker navezi Brecelj-Štiblar Kisić vse bolj gori pod nogami, je šel znani vplivnež dr. Brecelj v napad. Kot je sam povedal v večerni oddaji Pop TV 7. 11. 2019, je opozoril ministra Šabedra o »dogajanjih« na OI in minister naj bi še isti dan poslal predlog za razrešitev svetnikov, g. Požuna in ge. Žličar, na vlado. Minister je torej v enem dnevu klonil pod pritiskom znanega vplivneža, ne da bi preveril, čemu so njegovi svetniki na Onkološkem inštitutu prišli na sled. Sama oddaja na Pop TV pa je bila sicer še en neokusen medijski linč nad Ano Žličar, ki se mu je, predvidevam, minister Šabeder želel izogniti in je raje upognil hrbet.

Iz zapisanega lahko bralec uvidi, kako krmarimo ladjo našega zdravstva. Politika za povrh ves čas govori o nesposobnosti vodstev zdravstvenih zavodov. Vtika se v vse pore zdravstva, predvsem glede vodstvenih mest in s tem posredno nabav. Nihče od politikov ni odgovoren za nič. In kako naj bolniki ob takih dogajanjih na poveljniškem mostu pričakujejo urejene razmere v podpalubju?

Prim. Janez Remškar, dr. med., nekdanji direktor Onkološkega inštituta v Ljubljani