Neustavljivi naravoslovec, raziskovalec, okoljevarstvenik in izjemni ljubitelj narave in živalskega sveta, 93-letni letni sir David Attenborough, edinstveni pripovedovalec v svoji najnovejši televizijski seriji, je znan oboževalec prav tako edinstvenega postojnskega proteusa, človeške ribice, ki jo v Sloveniji pa tudi po svetu radi razglašajo za mini zmaja. Zmajčka. Pred leti je v odmevnem intervjuju dejal, da bi bila prav človeška ribica ena od desetih živali, ki bi jih vzel s seboj na Noetovo barko.
Attenborough ugotavlja, da je v Evropi gneča, da je človeštvo zelo spremenilo staro celino, da so številne evropske živali tisoče let trpele zaradi ljudi in da v Evropi v krajih, kjer bi to najmanj pričakoval, najdeš živali, ki so nekaj posebnega. Od edine evropske kolonije opic makaki (berberske opice) v Gibraltarju, hrčkov, ki se na dunajskih pokopališčih med seboj tepejo za hrano, prek malokdaj opaženih volkov v gozdovih, ki obdajajo starodavne gorske vasice v Italiji, do »zmajčkov« oziroma proteusov, ki živijo v črni temi globoko pod zemljo v slovenskih jamah.
Postojnske človeške ribice v seriji Sedem svetov, en planet nastopijo po roparskih pelikanih, ki na Donavi v Romuniji kradejo ribe manjšim kormoranom. »Voda je oblikovala evropsko krajino tudi na druge načine,« Attenborough začne pripoved o človeški ribici, ko se najprej pojavijo posnetki našega Krasa iz zraka, potem pa še jam. Pripovedovalec govori o tem, da so na Krasu odkrili več kot dvanajst tisoč jam in da jih je voda v milijonih let spodjedla ter jih oblikovala kapljo za kapljo. Gledalcem pove, da je največja, Postojnska jama dolga več kot petnajst milj in da »je bodo zagotovo odkrili še veliko več. Tu spodaj živijo nekatere od najbolj specializiranih živali planeta.« Zatem pojasni, da v jamah vsako leto odkrivajo nove živalske vrste.
Svet z veliko neodkritih skrivnosti
»To je svet, ki še vedno veliko skriva,« dramatično ugotavlja legendarni ljubitelj živali. Kamera pokaže kar nekaj živalic, preden se pojavi plavajoča glavna zvezda te epizode, človeška ribica, o kateri so nekoč mislili, da je naraščaj, otročiček zmajev. Attenborough z veliko entuziazma pove, da ima pernate škrge, s katerimi lahko diha pod vodo in na kopnem, da je povsem slepa in da ima okrog ust senzorične jamice, s katerimi zazna neznatne električne tokove, ki jih oddaja njen plen. »Tukaj spodaj je težko priti do kakršne koli hrane,« pojasni, preden sporoči znamenito resnico o človeški ribici: brez hrane lahko preživi deset let in dočaka kar sto let. »Svet človeških ribic se že tisočletja ni spremenil,« konča.
Ta del oddaje je nastal po več kot dvoletnem sodelovanju Postojnske jame z BBC, saj so bili priprave in snemanje te nenavadne živali, ki živi v temnih globinah jam, v svetu brez svetlobe, izredno zahtevni in dolgotrajni. Človeška ribica je edini evropski vretenčar, prilagojen življenju v podzemlju in vodi, samičke pa se razmnožujejo samo vsakih šest do sedem let. Postojnska jama je eden od maloštevilnih krajev na svetu, kjer si obiskovalci lahko ogledajo to posebno živalco.
Postojnske človeške ribice so postale globalne zvezde februarja 2016 zaradi ene od njih, samičke, ki je skoraj zasenčila podelitev oskarjev in Leonarda DiCapria, ko je BBC objavil novico, da v akvariju v Postojnski jami bedi nad svojimi petdesetimi do šestdesetimi jajčeci in da tri od njih kažejo znamenja rasti. Takrat sem se pogovarjal z dopisnikom BBC za znanost Jonathanom Webbom, ki je svoj članek na spletni strani naslovil Napeto čakanje na naraščaj slovenskih zmajev. Tedanje slovensko zanimanje za usodo jajčec je bolj za šalo kot zares primerjal z britanskim zanimanjem za kraljeve dojenčke. »Imeli smo fantastičen odziv. Bralci objavljajo tvite, nam pišejo, hočejo vedeti več in zelo jih zanima, kaj se bo zgodilo s temi jajčeci,« mi je takrat povedal Webb.
In kaj se je zgodilo z njimi? V Postojnski jami so nadvse ponosni na 21 mladičkov, ki so se izlegli iz njih. Tamkajšnja ekipa v sodelovanju z biotehniško fakulteto v Ljubljani in tujimi znanstveniki skrbno spremlja njihov razvoj v edinstvenem jamskem laboratoriju, ki je postavil nove mejnike pri ustvarjanju najboljših možnih umetnih okoliščin za preživetje in rast teh lepih, elegantnih in skrivnostnih bitij.
