Podnebni protesti naj bi danes po navedbah gibanja Petki za prihodnost zajeli več kot 2400 mest v 157 državah, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Med prvimi so se protestniki podali na ulice avstralskih mest. V državi se spopadajo z obsežnimi gozdnimi požari, ki so Sydney zavili v gost dim, umrlo je najmanj šest ljudi, uničenih pa je bilo na stotine domov. Z napisi na plakatih so politikom sporočali: "Zažigate našo prihodnost." Protestniki so bili kritični do premierja Scotta Morrisona, ki zanika povezavo med požari in podnebnimi spremembami ter še naprej izraža podporo fosilnim gorivom. "Odsotnost ukrepov naše vlade v luči podnebne krize je še podžgala gozdne požare," je dejala voditeljica šolske stavke v Sydneyju Shiann Broderick. "Ljudje trpijo. Skupnosti, kot je naša, so uničene. Poletje pa se ni še niti začelo," je poudarila po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Protesti so se odvili tudi v Tokiu, kjer se je po mestu sprehodilo več sto ljudi. "Razmere se mi zdijo kritične, ker te stvari ne zanimajo skoraj nikogar na Japonskem," je za AFP povedala 19-letna študentka Mio Ishida.
V Delhiju se je na protestu pred stavbo okoljskega ministrstva zbralo okoli 50 dijakov in študentov s plakati, ki so vzklikali slogane in zahtevali razglasitev podnebne krize. "Želimo, da vlada prizna dogajanje in se o njem pogovarja z ljudmi," je dejala 23-letna Saumya Chowdhury. Indija je sicer ena od največjih proizvajalk toplogrednih plinov na svetu in država, v kateri je po študiji ZN 14 od 15 najbolj onesnaženih mest na svetu.
Množični podnebni protesti so se odvili tudi v Evropi. V Nemčiji so na več kot 520 protestnih akcijah našteli okoli 630.000 udeležencev. Pred berlinskimi Brandenburškimi vrati so se aktivisti zbrali s plakati z napisi, kot so: "En planet, en boj!" ter: "Morska gladina se dviguje, dvigniti se moramo tudi mi." Okoli 1700 ljudi se je zbralo v Madridu, ki bo od ponedeljka prizorišče podnebne konference ZN. V Franciji so podnebne proteste združili s protesti proti potrošništvu na črni petek, dan velikih popustov. Tako so blokirali delovanje logističnega centra ameriškega spletnega trgovca Amazon na obrobju Pariza in sklenili človeško verigo v nakupovalnem središču La Defense, s čimer so zaprli dostop do trgovin.
Na Nizozemskem so protesti zajeli okoli 15 mest, dogajanje pa je vrhunec doseglo z večernim dogajanjem v Amsterdamu, kjer so se z minuto molka spomnili žrtev podnebne krize. Podobni shodi so potekali tudi drugod po Evropi, čeprav večinoma v manjšem obsegu kot septembra, ko je serija podnebnih stavk pritegnila okoli štiri milijone ljudi.
V Ljubljani so Mladi za podnebno pravičnost izvedli "nujno kritično intervencijo v javnem prostoru". V času pričakovanja prižiga prazničnih luči so namreč opozorili na "nevzdržen in nasilen pritisk korporacij, ki posameznika spodbujajo k nenehnemu nakupovanju, kar postane najbolj evidentno ravno v času tako imenovanega 'veselega' decembra", so sporočili. Ocenili so, da se jih je zbralo okoli 4500.
Po velikih usklajenih podnebnih protestih, ki so po vsem svetu že potekali marca in maja, ter globalnem protestnem tednu septembra so aktivisti tokratno akcijo pripravili pred začetkom podnebne konference ZN v Madridu. Na njej bodo voditelji in pogajalci praktično vseh držav sveta skušali doseči dogovor o načinih za doseganje ciljev pariškega podnebnega sporazuma.
Gibanje Petki za prihodnost je navdihnila 16-letna švedska aktivistka Greta Thunberg, ki je lani sama začela s protesti pred švedskim parlamentom. Thunbergova je trenutno sredi Atlantika in pluje proti Madridu, kjer se želi udeležiti podnebne konference. Ta naj bi namreč potekala v Čilu, a so jo zaradi nemirov v tej državi v zadnjem trenutku prestavili v Evropo. Thunbergova je proteste v četrtek podprla prek spletnega družbenega omrežja Twitter: "Septembra je 7,5 milijona ljudi po vsem svetu odšlo na ulice. Jutri to ponovimo." Kot je še dodala, je prav vsak udeleženec potreben in dobrodošel.
