Toda 2TDK je v komentarju prepričljivo razložil, da se ne motim jaz, pač pa 2TDK. Prvič, celo iz intervjuja je mogoče razbrati, da se 2TDK moti, ko zapiše, da ne poznam zakonodaje in investicijskega programa za drugi tir. Drugič, 2TDK se moti, ko trdi, da je drugi tir donosen projekt. V svojem komentarju zamolči, da so projekti lahko donosni z zasebnega ali z družbenega vidika. Ko 2TDK trdi, da ta projekt prispeva k splošnemu povečanju družbene blaginje, da za donosnost poleg uporabnine potrebuje takso za pretovor v koprskem tovornem pristanišču in pribitek na cestnino na nekaterih odsekih avtocest (kar naj bi bil celo glavni del sredstev za poplačila), sam potrdi, da projekt z zasebnega vidika ne bo donosen. Edina storitev, ki jo bo nudil drugi tir in ki bi jo lahko zaračunal potencialen zasebni investitor, je uporaba tega tira na vsej njegovi dolžini, za kar pa se zaračunava le uporabnina. Ta očitno ne bo dovolj niti za pozitivno oceno donosnosti niti za izgradnjo in poslovanje tega tira. Tretjič, 2TDK se tudi moti, ko govori o splošnem povečanju družbene blaginje, ne da bi jasno povedal, da gre pri vidiku družbene blaginje za družbeni vidik donosnosti drugega tira. Pri tem vidiku upoštevamo družbene dobrobiti (in ne koristi, kot pravijo na 2TDK, te poznamo v ekonomiki zdravstva) in stroške. A v intervjuju sem dovolj jasno povedal – tudi s primerjavo z Adrio Airways – da je te treba najprej družbeno pripoznati, potem pa jih mora nekdo plačati. Dejal sem, da jih je vlada – in zdi se mi, da tudi širša javnost – pri drugem tiru očitno pripoznala, plačali pa jih bodo neposredno ali posredno davkoplačevalci, saj lahko dodatne finančne vire za donosnost z vidika družbe zagotovijo zgolj tisti, ki tira ne bodo uporabljali tako, da bi plačali uporabnino. Iskanje finančnega vira v koprskem pristanišču in na cestah kaže, da ni prav veliko takih plačnikov ali pa da so zunanji učinki tega tira ocenjeni zelo sporno ter jih iščemo na napačnem mestu v družbi, mogoče celo pri tistih, ki ne bodo tako imenovani »prosti strelci« tega tira. Na koncu, 2TDK se moti, ko misli, da govorim kar tako na pamet. Leta 1998 sem po naročilu tedanjega direktorja SŽ dr. Marjana Rekarja izdelal eno prvih študij ekonomske upravičenosti investicije v progo Divača–Koper.

MAKS TAJNIKAR