»Vsi naši programi temeljijo na potrebah žrtev nasilja. Te potrebe se ves čas spreminjajo in na to skušamo odgovoriti s svojim strokovnim znanjem in s svojimi storitvami. Ko nudimo psiho-socialno pomoč, v obliki svetovanj ali v obliki skupine za samopomoč v naših varnih hišah, to delamo glede na vsako posamezno uporabnico, saj ima vsaka žrtev nasilja drugačno zgodbo in drugačne potrebe,« razlaga Špela Veselič.
Društvu SOS telefon se je Špela pridružila sredi devetdesetih, v študentskih letih. »Po radiu sem slišala oglas za usposabljanje novih prostovoljk in šla pogledat, kaj počnejo.« Takoj jo je pritegnil osebni angažma vseh vpletenih. »Aktivistke so na lastno pobudo ustvarjale storitve, ki jih državne inštitucije niso ponujale. Govorile so o nesprejemljivosti nasilja v partnerskih odnosih in nasilja v družini, tudi nasilja nad otroki. Že takrat so opozarjale, da kaznovanje s fizičnim nasiljem ni vzgoja, ampak nasilje,« se spominja Špela Veselič.
Več kot 90% žrtev je ženskega spola
»Dostikrat pozabljamo, o čem govorimo, ko govorimo o nasilju v intimno-partnerskem odnosu. Raziskave so pokazale, kar govorijo tudi naše praktične izkušnje: žrtve nasilja so v več kot 90 odstotkih ženskega spola, povzročitelji pa moškega spola. Danes na zelo seksističen način prevračamo ta dejstva in hočemo govoriti tudi o nasilju nad moškimi. Ja, nasilje nad moškimi obstaja in treba je govoriti tudi o tem, ampak skozi zgodovino vemo, da ta tema ni enakovredna temi nasilja nad ženskami,« opozarja Špela Veselič.
Ko govorimo o nasilju v družini, govorimo o močno ukoreninjenih vzorcih. »Ljudje danes navzven bolj poredko rečejo, da je neko nasilje sprejemljivo, recimo, če ona ne bi bila takšna, je sigurno ne bi tepel, a v nekem notranjem, osebnem prepričanju in med štirimi stenami še zmeraj počnejo iste stvari. In potem slišimo, ja, saj ga je za razumeti, sam služi denar za celo družino, pod stresom je, se mu pač zgodi kakšen eksces. A pri intimno-partnerskem odnosu ne gre za eksces, ampak za dolgotrajen proces, ki ima svoje zakonitosti in ki je po pravilu vedno hujši. Nasilje hitro postane običajni del dinamike odnosov v družini. V časopisu pa preberemo: 'Ubil jo je iz ljubosumja'. Ne, ubil jo je, ker je bil nasilen; to je bil samo zadnji korak v njegovem dolgotrajnem nasilju.«
Državne inštitucije še zmeraj pogosto ne razumejo, kaj pomeni nasilje nad ženskami. »V Sloveniji je trenutno najbolj pereče enakovredno obravnavanje obeh staršev z otroki po ločitvi. To je sicer navidezno odgovorno, težava pa nastopi, ko sta se partnerja ločila, ker je bil partner do partnerke nasilen. Centri za socialno delo vztrajajo pri doktrini, da ima otrok pravico do stikov z obema staršema. V praksi pa se izkaže, da to ni nobena pravica otroka, ampak je pravica nasilnega očeta. Velikokrat imamo situacijo, ko sodišče zahteva stik očeta z otrokom, otrok, ki se nahaja pri nas v varni hiši, pa moči posteljo, je konflikten in destruktiven v šoli, ker ga silimo v stik z nekom, ki je bil do njega nasilen, tudi če je to oče. To kaže na neke institucionalne seksizme, ki so zelo močno ukoreninjeni in so zelo škodljivi za žrtve nasilja,« pojasnjuje Špela Veselič.
Samo jasen ja pomeni ja
Otroci vse slišijo in vse vidijo. In velikokrat imajo hude posledice, tudi če so nasilje »samo« opazovali. Obenem pogosto prevzamejo ravnanja svojih staršev – fantje vloge povzročitelja nasilja, dekleta pa vloge žrtev, s čimer se nasilje prenaša iz generacije v generacijo.
»SOS telefon ima 30 let. Včasih je težko, ko se ti zdi, da si na neke probleme že milijonkrat opozoril, pa nič. Ko usposabljam nove prostovoljke, jim rečem, da Triglava pač ne bodo premaknile. Vem, da jim je to težko poslušati, ampak tako pač je. Bodo pa lahko premaknile kakšen kamen na tem Triglavu. To se pa da. In to delamo.«
Pri tem je Špela Veselič najbolj ponosna, da so se v tridesetih letih razvili v profesionalno organizacijo z ugledom, ki temelji na tem, da jim ljudje verjamejo. »Uspelo nam je obdržati etični nivo, ko govorimo o odnosu do uporabnic in uporabnikov.« Prav tako je prepričana, da se pozitivni premiki – čeprav ne Triglava – dogajajo. »Imamo zelo dober sistem varnih hiš. Zagotovo enega najboljših v Evropi. In na srečo se je ministrica za pravosodje začela zavedati, da je naš kazenski zakonik na področju spolnega nasilja in posilstva zastarel …«
Spolno nasilje. Za svoj trideseti rojstni dan so pri Društvo SOS telefon obnovili svojo spletno stran, na njej pa med drugim objavili pretresljivi video mlade ženske, ki jo je v otroštvu štirinajst let zlorabljal njen dedek. Pa serijo videov, ki mladim razlagajo, kaj je spolno nasilje. »Preventiva je nujna. In, seveda, sprememba zakonodaje, ki bo sledila moderni interpretaciji spolnega nasilja, da samo jasen ja pomeni ja. Pri nas imamo še zmeraj primere, ko morajo žrtve dokazovati, da so bile prisiljene v neko dejanje z grobo silo. V preiskovalnem postopku ali na sodišču žrtev sprašujejo: 'A ste se branila?' Pa ona reče: 'Ja.' 'A ste se zelo branila?' 'Ja.' Zakaj pa potem nimate nobenih poškodb?'«
