Predlagana direktiva je bila oblikovana z namenom, da bi razkrila, da se nekatera od največjih podjetij na svetu, kot so Facebook, Google in Apple, izogibajo plačilu davkov, za katere bi morali odšteti tudi do približno 450 milijard evrov letno, piše britanski Guardian.
Skupno naj bi bile države EU, tako izsledki raziskave Evropske komisije, zaradi izogibanja plačilu davkov od dobička pravnih oseb prikrajšane za od 50 do 70 milijard evrov letno.
Predlog je luč sveta ugledal več kot tri leta po tem, ko je Evropska komisija po aferi Panamski dokumenti obljubila, da bo razkrila, katere korporacije se izogibajo plačilu davkov. O njegovi potrditvi so glasovali v Svetu EU, ki ga sestavljajo ministri iz držav članic. Če bi bil sprejet, bi bilo na ravni držav obvezno poročanje o podjetjih, kjer se letno obrne več kot 750 milijonov evrov.
Med državami, kjer je davčna politika najbolj naklonjena podjetjem, je Irska, ki globalnim tehnološkim podjetjem odmerja davek od dobička pravnih oseb v višini 6,25 odstotka. Splošna stopnja za obračun tega davka v Sloveniji znaša 19 odstotkov, a je zaradi številnih olajšav na koncu davek pravzaprav lahko precej nižji.
Proti tudi Slovenija
Irska je glasovala proti predlogu direktive, saj so na tamkajšnjem nadzornem organu za davke in potrošništvo opozorili, da bi to lahko povzročilo kolaps tamkajšnjega gospodarstva. Irska je namreč postala tako odvisna od denarja, ki ga multinacionalke plačujejo v obliki davkov, da več kot polovico davkov od dobička pravnih oseb plača 10 globalnih korporacij. Njihova imena niso uradno potrjena, a med njimi naj bi bili Microsoft, Facebook, Apple in Google.
Med države, ki so zaradi nizkih davkov postala neke vrste zatočišče za takšna podjetja, po pisanju Guardiana sodita tudi Slovenija in Hrvaška, pa še Luksemburg, Malta, Ciper, Latvija, Estonija, Avstrija, Češka.
Slovenija je proti predlagani direktivi glasovala, ker se, kljub temu da podpira cilje, ki jih predlog zasleduje, ne more strinjati z njegovo pravno podlago, so na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pojasnili za portal Siol.net. Trenutno je namreč predlog osnovan na členu Pogodbe o delovanju EU, ki ureja uresničevanje svobode ustanavljanja. Slovenija se pridružuje mnenju tistih držav, ki se strinjajo, da bi moral biti osnovan na členu, ki je podlaga za sprejem davčnih predpisov, saj bi »morali vsebino obravnavati kot davčni dosje«, so še pojasnili na ministrstvu.
Med državami, ki so predlog podprle, so Francija, Španija in Nizozemska, Velika Britanija, ki sicer sodi med najglasnejše zagovornice zaostrovanja pravil glede plačila davkov, ni glasovala. Proti je bila Švedska, Nemčija pa se je vzdržala.
