Po poročanju Radia Slovenija je eden izmed razlogov, da samostojni predmet aktivno državljanstvo ne bo uveden, nasprotovanje ravnateljev srednjih šol, ki so opozorili, da bi z dodatnim predmetom dijake obremenili preko zakonsko dopustnega števila ur pouka na teden. Po besedah Slavice Černoša z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so se zato na ministrstvu lotili iskanja alternativnih rešitev, ki so jih našli znotraj že obstoječih predmetnikov. Tako se bodo dijaki z bolj poglobljenimi vsebinami o delovanju državnih in evropskih inštitucij ter z aktivnim državljanstvom seznanili v okviru obveznih izbirnih vsebin in interesnih dejavnostih.
Kot je za radio povedal direktor Zavoda za šolstvo RS Vinko Logaj, so se z ravnatelji gimnazij dogovorili, da predlog učnega načrta za aktivno državljanstvo v obsegu 35 ur umestijo med obvezne izbirne vsebine v gimnazijskih programih. V gimnazijah imajo že danes 15 ur državljanske kulture, ki jim bodo zdaj tako dodali še 20 ur. »Gre torej na račun obveznih izbirnih vsebin in nima številčnih ocen,« je dejal. Za srednje strokovne šole pa je po besedah Logaja ideja, da bi izvzeli 35 ur iz zdajšnjega nabora interesnih dejavnosti in v teh 35 urah opredelili vsebine aktivnega državljanstva. Tudi v tem primeru ne bi bilo številčnih ocen.
Uvedbo predmeta aktivnega državljanstva je kot možnost na konferenci ravnateljev avgusta na Brdu pri Kranju napovedal minister Jernej Pikalo. Takrat je povedal, da v srednjih šolah načrtujejo uvedbo predmeta o državljanski vzgoji, katerega cilj bo »opolnomočenje državljanov, da bo vsak do polnoletnosti posedoval osnovna in praktična znanja za udeleževanje v javnih zadevah«.
