»Če me želi kdo zares spoznati, mu to lahko uspe prek moje predstave. Tako ti je, mala je nekako podaljšek mene. Vse to sem jaz … Zasavka, komičarka, igralka, pevka, včasih tudi amazonka, kot povem v predstavi,« nam ob srečanju zaupa lepa igralka, ki si je novo vlogo spisala kar sama. V prvi avtorski predstavi Tako ti je, mala se pošali na svoj račun, na račun rojakov in južnih sosedov. Do solz se boste nasmejali njenim imitacijam, preobrazbam in iskreni izpovedi, kako je biti poročen z Bosancem in ob tem ostati resen. Ja, tudi na račun njenega moža, režiserja in igralca Branka Đurića bo padla marsikatera beseda. Vsekakor lahko v tej predstavi začutimo bogate izkušnje njene 30-letne kariere in drznost, kot si jo lahko privošči nekdo, ki je že toliko let uspešno aktiven na sceni.

Zato ne preseneča, da z njo navdušuje po vsej Sloveniji. »Veliko mest sem že obredla. Tega, kako je bilo pa v rodnih Trbovljah, se ne da opisati. V Sloveniji česa takega še nisem videla! Ganjena in hvaležna sem,« je bila čustvena igralka. »Že takoj ko sem stopila na oder, ne da bi spregovorila, so me pozdravili z bučnim aplavzom. Imela sem občutek, kot da pijejo moje besede. Na koncu pa so vsi vstali in mi ploskali! To so uresničene sanje slehernega igralca. Da ne govorim o tem, da so bile predstave takoj razprodane.« Ja, prvi slovenski ženski standup muzikal že piše zgodovino. Ob koncu nadvse zabavnega, a zelo iskrenega pogovora nam je priljubljena igralka tudi zaupala, da bo v prihodnjem letu igrala in režirala na Hrvaškem.

Gledalci komedije Tako ti je, mala vedno znova poudarjajo, da se v tej avtorski komediji povsem predate, tako rekoč razgalite pred občinstvom na odru. Je tako tudi zaradi tega, ker ste jo ustvarjali v svojih težkih trenutkih?

Sama rada vidim na odru iskrenost in predanost. Rada vidim, če se zna igralec ali avtor pošaliti tudi na svoj račun. To mi je bilo vodilo že pri zasnovi projekta. Ko so se mi pa začele dogajati izgube v življenju, sem se držala ustvarjanja kot nečesa zdravega, čvrstega, svetlega. Pravzaprav lahko rečem zdravilnega. Po predstavi sem vedno srečna. Tem bolj, ko vidim, da ljudje odhajajo iz dvorane srečni.

Zasledila sem, da ste šli pred kratkim na oder tudi po tistem, ko ste izvedeli slabo novico, ki se vas je dotaknila. Lahko dejansko na odru »izklopite« svoje zasebno življenje?

Res je, tik pred odhodom na oder pred slavnostno premiero so mi sporočili, da je mami po enem letu težkega boja po možganski kapi padla in si zlomila kolk. Ravno ko se je začela postavljati na noge … Vedela sem, da je to lahko usodno, ker je težka srčna bolnica … Igralec je včasih kot gladiator. Odmisliti mora vse in stopiti pod reflektorje. To včasih lahko deluje kot prisilna močna meditacija. Živeti za trenutek.

Se ravno zaradi vseh težkih trenutkov še bolj zavedate, da je življenje minljivo in da je treba živeti za trenutek?

Prek težkih izkušenj zorimo, da dojameš, da je življenje minljivo, je pa dovolj, da si nekaj desetletij na svetu. Ko si mlad, si prepričan, da se je vse s tabo začelo. Nekateri se otresejo strahu pred minljivostjo, drugi ne. Mene pomirja misel, da je vse, kot mora biti, in da smo del nekega višjega reda. Nespametno se je vezati izključno na pojavni svet.

Kaj pa na predstavo poreče vaš Đuro, saj se v njej tudi norčujete iz njega?

Malo se pohecam tudi na njegov račun, saj sem rekla, da se rada pošalim na svoj račun in on je tudi del mene. Poleg tega se tudi on heca na moj račun v svoji predstavi Đurologija.

Je med vajinimi skrivnostmi za uspešen zakon tudi odlična mera humorja in dejstvo, da se znata šaliti na svoj račun?

Res je in zanimivo je, da sva bila oba takšna, že preden sva se spoznala. Prepričana sem, da ni naključij in da sva si bila pač namenjena.

Nekateri igralci imajo radi vso igro do zadnje podrobnosti naštudirano, vi pa se z veseljem prilagajate novim okoliščinam. Pred kratkim vas tudi pokvarjena zadrga ni zmotila. Vam takšne stvari predstavljajo izziv?

Izjemno rada improviziram! To daje sok življenju. Seveda potrebujemo življenje v okvirih in z rutinami, samo kaj bi bilo življenje brez presenečenj? Enako je na odru. Improvizacijo si sicer težje privoščim v ansambelskih predstavah. Povsod to ne gre, pa tudi niso vsi kolegi enako »elastični«.

V vaši predstavi se spretno prepletajo gledališče, glasba in standup. Predstava je značilna tudi po hitrih transformacijah. Kaj se vam lahko še zgodi med predstavo?

Kot ste omenili, lahko mi poči zadrga na korzetu, pod katerem ni ničesar, in nastane nov izziv. Malo rakove hoje, malo smeha …, ampak predstava ni zato nič slabša. Zadnjič asistentka ni mogla aktivirati konfetov, pa sem stekla z odra, jih aktivirala in odtekla pod njihov slap ter komentirala, kako mora ženska danes vse sama postoriti.

Kateri pripetljaj pa je za vas najhujša nočna mora?

Dobesedne nočne more imam, da sem v napačnem kostumu pri napačni predstavi, ne vem iztočnice, kolegi me pa čakajo na odru. (Smeh.)