Že manjkajoča postavka v predlogih proračunov za prihodnji dve leti, ki je bila dokaz, da južne blejske obvoznice še ne bo tako kmalu, je močno razburila Blejce. Namesto prihodnje leto naj bi jo začeli graditi šele leta 2023, končana pa naj bi bila leta 2031. Blejci so zato sklicali novinarsko konferenco, da bi novinarjem in posredno tudi vladi povedali, da so enotni v zahtevi po čimprejšnjem začetku gradnje razbremenilne ceste proti Bohinju, pa čeprav se predvsem krajani naselja Mlino, zbrani v civilno iniciativo, z uradnim potekom trase obvoznice ne strinjajo.
Bratuškova: Občina ni poslušala krajanov!
Skoraj dva tedna kasneje pa jih je še bolj razjezil odgovor Alenke Bratušek, ki ga je zapisala kar na družbena omrežja. V nedeljo je Bratuškova na svojem profilu na facebooku zapisala, da je pred poletjem z ekipo obiskala občino Bled in župana, da bi predstavila stanje in načrte ministrstva. »Po srečanju nas je župan prosil, da bi se nekdo z ministrstva za infrastrukturo srečal s civilno iniciativo Mlino, kjer nočejo ceste skozi naselje! Tudi na to srečanje s krajani sta šla moj vodja kabineta in takratni direktor DRSI. Na sestanku smo ugotovili, da se občina z njimi sploh ni pogovarjala! Župan je ves čas ljudem razlagal, da država vztraja, kje naj gre obvoznica skozi Mlino, pozabil pa je povedati, da je občina Bled leta 2003 sprejela OPN, ki določa traso obvozne ceste skozi Mlino,« je zapisala ministrica.
Bratuškova je nadaljevala: »Zaradi te trase skozi Mlino, ki jo je z OPN začrtala občina, imamo danes odkupljenih samo dobrih 70 odstotkov zemljišč! Če bi občina poslušala svoje krajane in že takrat peljala traso skozi tunel naravnost mimo smetišča, bi danes blejsko obvoznico že gradili, tako se pa ukvarjamo z nezadovoljstvom ljudi in razlastitvami zemljišč, ki so dolgotrajne in zamudne! V proračunu na postavki južna blejska obvoznica bi lahko imeli 30 milijonov evrov za leti 2020 in 2021, a dokler nimamo zemljišč, ne moremo nič! Nas veseli, da so bili na 'tiskovki' vsi ZA! Župan pa bo moral prepričati še vse tiste, ki nočejo prodati zemljišč, saj bodo razlastitve postopek pridobivanja zemljišč še zavlekle,« je še opozorila ministrica.
Medtem ko načrtovana trasa južne razbremenilne ceste na Bledu vodi skozi naselje Mlino, alternativna predloga trase ohranjata celovitost omenjenega naselja.
Na občini nad pisanjem ministrice začudeni
Čeprav je pod objavo Bratuškove mogoče prebrati živahen nabor komentarjev, pa na občini Bled opozarjajo, da tistega, ki so ga zapisali na občini, ni več najti med njimi. Ministrico so opozorili, da pri sprejemanju občinskega podrobnega prostorskega načrta za južno razbremenilno cesto občina Bled ni bila neodvisna, saj je morala biti obstoječa rešitev predhodno usklajena z investitorjem (Republika Slovenija) in nosilci urejanja prostora. »Stroka obstoječo rešitev zagovarja kot najboljšo možno, zato jo je občina Bled tudi sprejela. Jasno pa je, da so zaradi nestrinjanja nekaterih lastnikov zemljišč na trasi potrebne razlastitve, ki pa jih spet vodi RS,« opozarjajo na Bledu in dodajajo, da je država tista, ki v 16 letih od sprejema OPN ni izpeljala odkupa vseh zemljišč. »Na junijskem sestanku na Bledu je ministrica dejala, da bo vlada preučila možnost fazne gradnje, kar bi pomenilo, da bi se gradnja na prvem delu lahko začela ne glede na to, da na zadnjem odseku še potekajo odkupi zemljišč oziroma razlastitve,« poudarjajo.
Župan občine Bled Janez Fajfar je nad reakcijo ministrice začuden, saj je bil edini namen novinarske konference prenesti slovenski javnosti jasno sporočilo, da je Bled pri zahtevi za gradnjo južne razbremenilne ceste enoten in da so dosegli tudi dogovor s civilno iniciativo Mlino, pri vsem tem pa ga podpira tudi občina Bohinj. »Na Bledu smo prepričani, da udejanjanje pravice do javnega izražanja mnenj ne more biti razlog, da se dialog med Republiko Slovenijo in Občino Bled kakorkoli prekine,« so še zapisali.
