S kampanjo Skupaj smo v tem! želi združenje EuropaColon Slovenija doseči obrat v trendu vse pogostejše obolevnosti za rakom trebušne slinavke tako pri nas kot širše v Evropi. Kot so ob nedavnem druženju dejali, želijo v prihodnjih letih čim več ljudi poučiti o simptomih ene najtežjih in najbolj zahrbtnih onkoloških bolezni, o kateri v širši javnosti zelo malo govorimo in zato tudi nanjo nismo dovolj pozorni. To je žal delno tudi vzrok, da je to rak, ki ima eno najslabših statistik preživetja; pet let po diagnozi živijo le še štirje odstotki obolelih. Za ilustracijo: pri raku dojk je odstotek preživetja več kot 85-odstoten.
Ko je porumenela, je poiskala pomoč
Rak trebušne slinavke je tih in pogosto človeku dolgo ne dela nobenih težav. Anito Hrestak je bolezen doletela kot strela z jasnega. »Sprva me je bolel trebuh in mislila sem, da sem prebolela trebušno gripo. Ko so težave minile, sem na to pozabila. Čez tri mesece so se bolečine v trebuhu vrnile in se naselile tudi v sredino hrbta, kmalu zatem pa sem tudi porumenela, zato sem poiskala pomoč na urgenci. Na gastroenterološki kliniki v Ljubljani so mi odstranili majhen žolčni kamen in bila sem prepričana, da je vzrok težav odpravljen. Žal je zlatenica vztrajala, zato je bilo jasno, da je zadaj še nekaj drugega. Tako sem dobila diagnozo raka trebušne slinavke. Na srečo sem bila med tistimi bolniki, ki so primerni za operativni poseg, po katerem sem še šest mesecev prejemala kemoterapijo,« pove sogovornica, ki je decembra lani končala kemoterapije in po zdravljenju živela povsem normalno, vse do letošnjega oktobra, ko se je bolezen vrnila. »Pomembno je, da smo pozorni nase in na svoje telo ter da gremo ob težavah čim prej k zdravniku.«
Rak, ki ga je pogosto nemogoče odkriti
Realne možnosti za daljše preživetje imajo le tisti bolniki, ki jim bolezen odkrijejo v zgodnjih stadijih, ko je operacija še mogoča. Teh je zdaj na leto okoli 20 odstotkov vseh bolnikov s to obliko raka. Na katere simptome je torej treba biti pozoren? »Znaki so pogosto neznačilni, pozorni pa moramo biti na splošno slabo počutje, utrujenost, nepojasnjeno izgubljanje telesne teže, bolečino v sredini hrbta in oziroma ali v trebuhu, sivo blato, temen urin, novonastali diabetes po 50. letu ob sicer normalni telesni teži. Čimprejšnje odkrivanje je zelo pomembno, saj smo danes uspešni pri zdravljenju tistih bolnikov z rakom trebušne slinavke, ki imajo ob diagnozi tumor manjši od dveh centimetrov. Petletno preživetje se v zadnjih treh desetletjih ni spremenilo. A vsi, ki se ukvarjamo z zdravljenjem, smo naredili velik preskok, saj sta še pred dvajsetimi leti eno leto po diagnozi živela le še dva odstotka bolnikov, danes dve leti preživi že 50 odstotkov bolnikov, tri leta 20 odstotkov, tako da neki premiki so,« pojasni prof. dr. Borut Štabuc, predstojnik Kliničnega oddelka za gastroeneterologijo UKC Ljubljana, in doda, da je rak trebušne slinavke zelo težaven za odkrivanje, saj ga je z ultrazvokom pogosto nemogoče odkriti in so zato potrebne dodatne, zahtevnejše preiskavne metode.
Malo boljši rezultati zdravljenja
Pri vseh rakih, pri raku trebušne slinavke pa še toliko bolj, je pomembno, da ga odkrijemo čim prej in v čim zgodnejših stadijih. Prof. dr. Janja Ocvirk, vodja sektorja internistične onkologije na Onkološkem inštitutu, ob tem pojasni, da »se zdravljenje v zadnjih letih nekoliko spreminja. Operacija je običajno prva in pri teh bolnikih je preživetje najdaljše. Tej vedno dodajamo dodatno zdravljenje. Ko je bolezen napredovala, operacija ni več mogoča in imamo na voljo samo sistemsko zdravljenje, ki v zadnjih letih dosega velik preboj. Včasih smo imeli na voljo samo en citostatik, zdaj se je to spremenilo, saj imamo na voljo več zdravil. Raka slinavke lahko povezujemo z več nepravilnostmi v različnih genih in ti bolniki so kandidati tudi za tarčno zdravljenje. Zdaj imamo na voljo terapije za več linij zdravljenja in prav to daje malo boljše rezultate zdravljenja. Trend v svetu je predoperativno zdravljenje s kemoterapijo ali kombinacijo kemoterapije in obsevanja. To so sicer majhni premiki, a so, zato ostajamo optimistični, zlasti zaradi prihoda novih zdravil, ki se vežejo na mutacije, ne na lokacije tumorjev.«
V štiridesetih letih se statistika ni spremenila
Za rakom trebušne slinavke je v Sloveniji leta 2015 zbolelo 381 ljudi, umrlo jih je 365. Število obolelih je med moškimi in ženskami izenačeno. Večina obolelih je starejših od 60 let, a se starostna meja tako kot pri vseh rakih tudi tukaj spušča in niso več redki bolniki, mlajši od 40 let. Stopnja umrljivosti je pri tem raku ena največjih. Povprečno živijo bolniki 4,6 meseca od diagnoze. Da je prav, da številke vzamemo resno, za nameček pove še podatek, da se ta statistika v zadnjih štiridesetih letih ni spremenila niti za kanec. Pri vseh drugih rakih je krivulja petletnega preživetja v tem času strmo narasla, pri raku trebušne slinavke pa še vedno ostaja ravna črta. »Skrajni čas je za boljšo ozaveščenost in educiranost, s katero bodo ljudje lažje in predvsem hitreje prepoznavali znake in simptome raka trebušne slinavke ter odšli k zdravniku čim prej po začetku težav. Glede na to, da pri raku trebušne slinavke v bližnji prihodnosti ne moremo pričakovati presejalnega programa, in kljub dvomom posameznikov o boljših rezultatih prepoznavanja bolezni je ozaveščanje ključno pri zgodnjem prepoznavanju znakov te hude bolezni, še zlasti, ker po napovedih strokovnjakov rak trebušne slinavke močno raste in bo v desetih letih postal prvi rak po številu umrljivosti med vsemi rakavimi obolenji,« pravi Ivka Glas, predsednica Združenja za boj proti raku debelega črevesa in danke.
