Macron pri izjavi, da je Nato možgansko mrtev, vztraja tudi teden dni pred vrhom zavezništva v Londonu ob 70. obletnici njegove ustanovitve, kjer naj bi, kot zahteva francoski predsednik, razmislili o reformi Nata. Stoltenberg, ki se zdaj veseli napovedanega povečevanja nemškega prispevka za proračun zavezništva, pa v nasprotju s francoskim predsednikom meni, da so »temelji Nata močni«.
Macron je na današnji novinarski konferenci povedal, da hoče s svojimi ostrimi besedami, ki so izzvale nestrinjanje v večini držav članic, zlasti v Nemčiji in na Poljskem, zbuditi in opozoriti Natove članice, da ne sodelujejo več, kot bi morale.
ZDA sprejemajo pomembne odločitve, kot je bil izstop iz mednarodnega jedrskega sporazuma z Iranom ali umik iz Sirije, brez posvetovanja z drugimi članicami Nata. Ameriški predsednik Donald Trump poleg tega daje vedeti, da v primeru ruskega napada na baltiške države ne bo priskočil na pomoč (sicer tega najbrž ne bi storili niti Nemčija niti Francija). Posvetovanje z drugimi članicami in medsebojna pomoč pa sta kot dolžnosti članic zapisana v ustanovni listini Nata.
Več sodelovanja v regiji Sahel
Turčija, po številu prebivalcev druga največja članica Nata, je kupila ruski sistem protizračne obrambe in oktobra napadla sirske Kurde, zaveznike Natovih držav v boju proti Islamski državi. Macron je na novinarski konferenci zato tudi zahteval, da Nato jasno opredeli, proti komu je. Zavzel se je za dialog z Moskvo. Poudaril pa je, da bi morale evropske države sodelovati pri pogajanjih o novi pogodbi o omejevanju jedrskih raket srednjega dosega.
»Hočem, da se zavezniki konkretno dogovorijo o boju proti terorizmu v Sahelu in na Bližnjem vzhodu,« je še dejal. Tri dni po smrti 13 francoskih vojakov v trku dveh helikopterjev v Maliju je sporočil, da je pripravljen spremeniti »način posredovanja« Francije v Sahelu, pri čemer je od zaveznikov zahteval »večje sodelovanje« v boju proti terorizmu v regiji. Sahel, ki se razprostira od Maroka do Somalije, je ozemlje, veliko kot Evropa, in v boju proti tamkajšnjim terorističnim skupinam daje iz EU daleč največ vojakov Francija, čeprav gre za obrambo vse Evrope. Nastanek kalifata na primer na območju severnega Malija bi lahko zelo hitro potegnil za seboj širitev džihadistov na Tunizijo, Alžirijo, Libijo in Egipt, torej na obale Sredozemskega morja. Tudi zaradi Sahela je Macron na četrtkovi novinarski konferenci pozval Evropo, naj začne razmišljati o sebi kot o »geopolitični sili«. Danes bi bila osamosvojitev evropskih članic Nata v resnici veliko lažja kot pred več kot 30 leti, ko je bila ZSSR močna sila in je zahodna Evropa potrebovala ameriško zaščito. Rusija je danes bistveno šibkejša od evropskih članic Nata, saj namenja za obrambo 60 milijard dolarjev, evropske članice pa 240 milijard dolarjev.
Pravzaprav hoče Macron s svojo kritiko Nata predvsem spodbuditi Evropo, da bi ustanovila svojo vojsko in ne bi bila več tako zelo odvisna od ZDA glede svoje obrambe. Vsi projekti o skupnih evropskih oboroženih silah pa ostajajo v embrionalni fazi, ker se evropske države nočejo odpovedati svoji suverenosti na vojaškem področju, poleg tega vzhodne članice Nata vidijo glavno nevarnost v Rusiji, druge pa v terorizmu.
