Prvih pet mest na lestvici največjih poslovnih skupin je tako rezerviranih za skupine Petrol, Gen-I, Gen, Mercator in HSE. Gen-I in Gen sta v letu 2018 poslovala podobno kot leto prej, prvi je imel 2,379 milijarde, drugi pa 2,377 milijarde evrov prihodkov. Mercator je za dober odstotek zvišal svoje prihodke, na 2,211 milijarde evrov. HSE je imel za sedem odstotkov manj prihodkov kot leta 2017. Na šestem mestu je Krko lani zamenjal Lek, tako da je Krka pristala na sedmem mestu.
Večina poslovnih skupin je povečala dobiček
Po dobičku je najboljša poslovna skupina Krka s 174 milijoni evrov, povečala ga je za 14 odstotkov v primerjavi z letom 2017. Za njo je še eno farmacevtsko podjetje, to je Lek, ki je posloval izredno uspešno, saj je bilo dobička za kar 44 odstotkov več kot leto prej in je znašal skoraj 129 milijonov evrov. Sledi Petrol na tretjem mestu s približno 92 milijoni evrov dobička. Za njim je Luka Koper, ki je ustvarila skoraj 60 milijonov evrov dobička.
Tudi letos večina 50 največjih poslovnih skupin posluje uspešno, tako da so nekatera od njih lahko vesela letošnjih končnih podatkov o prihodkih in dobičku. Vendar bo težko premagati poslovanje v letu 2018, saj je bilo to leto presežkov, tako po prihodkih kot po dobičkih.
Največji delodajalec je Mercator
Največ zaposlenih v letu 2018 je imel Mercator, in sicer 18.847, kar je en odstotek več kot leta 2017. Krka je imela 2,83 odstotka več zaposlenih, kar pomeni, da je v tem podjetju imelo delo 11.129 ljudi. Gorenje je s 7490 zaposlenimi na tretjem mestu, sledijo pa Slovenske železnice, Pošta Slovenije in Petrol.
Vendar imajo zaposlovalci letos manjše težave pri zaposlovanju. V tretjem četrtletju letošnjega leta je bilo razpisanih okoli 17.700 prostih delovnih mest, torej je stanje enako, kot je bilo lani v enakem obdobju. Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki GZS, je zapisal, da se je povpraševanje po novi delovni sili najbolj zmanjšalo v drugih raznovrstnih dejavnostih, saj je bilo v tem segmentu razpisanih 200 delovnih mest manj kot v prejšnjem četrtletju. Več kot polovico prostih delovnih mest so razpisali delodajalci s področja predelovalnih dejavnosti, gradbeništva in trgovine.
Potrebe po delovni sili pri večjih delodajalcih manjše
Stopnja prostih delovnih mest je bila v tretjem četrtletju 2019 2,2-odstotna. Najvišja je bila v gradbeništvu, 6-odstotna, najnižja pa v dejavnosti javne uprave in obrambe ter dejavnosti oskrbe z električno energijo. Stopnja v obeh dejavnostih je bila 0,5-odstotna. Med 17 evropskimi državami, za katere so bili podatki na voljo za drugo letošnje četrtletje, sta najvišjo stopnjo prostih delovnih mest dosegli Češka, kjer je bila ta 6,4-odstotna, in Nizozemska, kjer je ta stopnja znašala 3,3 odstotka. Na zadnjem mestu je Bolgarija, ki je imela najnižjo stopnjo prostih delovnih mest, saj je bila ta le 0,9-odstotna. Slovenija se je med sedemnajstimi državami uvrstila na sedmo mesto, je ugotovil glavni ekonomist pri Analitiki GZS.
