Katera so največja slovenska podjetja po prihodku in dobičku?

Skoraj polovico dejavnosti financirali z lastnimi viri

Če si najprej pogledamo učinkovitost poslovanja, ki jo lahko merimo kot obrat sredstev (višina ustvarjenih prihodkov glede na razpoložljiva sredstva oziroma koliko prihodkov ustvarijo na enoto sredstev), lahko ugotovimo, da je znašal povprečen obrat sredstev pri 50 največjih poslovnih skupinah 120 odstotkov. Učinkovitost gospodarstva je znašala 102 odstotka. Ali povedano drugače, z enim evrom sredstev ustvarijo v analiziranih podjetjih 1,2 evra prihodkov, v gospodarstvu pa 1,02 evra prihodkov.

Posledica rasti dobička analiziranih podjetij je dobičkonosnost sredstev, ki jo merimo kot dobiček/sredstva. Kazalnik se je povečal za odstotno točko in je znašal 3,6 odstotka. V gospodarstvu je vrednost kazalnika za finančno leto 2018 zanašala 4,2 odstotka.

Vpogled v strukturo virov financiranja (višina deleža kapitala v sredstvih), ki kaže na stabilnost poslovanja v smislu zagotavljanja zadostne likvidnosti in solventnosti v primeru večjih gospodarskih šokov, razkriva zadovoljivo stanje, saj je 50 največjih poslovnih skupin 47 odstotkov svoje dejavnosti financiralo z lastnimi viri in manj z zadolževanjem, kot je bil trend pred krizo leta 2008.

Večji dobiček, manj zaposlovanja

V finančnem letu 2018 so analizirana podjetja v primerjavi z letom 2017 investirala v lastna sredstva in povečala prihodke, obenem so krepko povečala dobiček. Negativni predznak ima trend zaposlovanja, predvsem pa je skrb zbujajoč trend izvoza.

Plačilni indeks podjetja praviloma ne zajema vseh računov, ampak zgolj tiste, ki so dostopni družbi Bisnode. Ugotovili smo, da analizirana podjetja dogovorjene obveznosti v povprečju poravnajo pred valuto.

Failure Score je model, ki poskuša podati oceno verjetnosti, da se bo podjetju v prihodnjem letu pripetil vsaj eden od negativnih dogodkov, kot so izbris, insolventnost, blokada TRR ali oznaka davčni neplačnik. Ker skupin ne ocenjujemo, smo v analizo zajeli matična podjetja. Vsa podjetja izmed 50 največjih poslovnih skup in so bonitetno odlična in izkazujejo zelo nizko verjetnost propada.

Izračun finančne ocene temelji na finančnih kazalnikih, ki jih v praksi uporabljajo zainteresirane stranke (banke, poslovni partnerji, bonitetne hiše…). Naša bonitetna hiša je analizirala veliko spremenljivk in za svojo metodologijo izbrala šest ključnih kazalnikov, ki odražajo uspešnost in likvidnost podjetja. Analiza je pokazala, da analizirana podjetja dobro poslujejo in imajo za prihodnost napovedano dobro poslovanje. Podjetja nimajo večjih likvidnostnih težav.

Tisti, ki so preživeli krizo, so se okrepili

Finančno-gospodarska kriza, ki je v letu 2008 zajela praktično vse svetovno gospodarstvo, je močno zamajala tudi slovensko gospodarstvo. Številni gospodarski subjekti so zaradi dolgoročne plačilne nesposobnosti ugasnili v insolvenčnih postopkih, rodili so se nekateri novi, tisti, ki so preživeli, pa so se okrepili.

Zadolženost podjetij, ki nam pove, koliko sredstev financira tuji kapital, se je zmanjšala z 61,69 na 47,18. V praksi to pomeni, da višja vrednost kazalnika predstavlja višje finančno tveganje s strani upnikov, zato lahko trdimo, da so podjetja bolje pripravljena na morebitno krizo, saj so manj zadolžena.

Kazalnik ROE pojasnjuje, kako uspešno upravlja poslovodstvo premoženje lastnikov. Torej koliko čistega dobička je gospodarska družba dosegla na vsakih 100 evrov vloženega kapitala. Ugotovili smo, da je bila donosnost kapitala do leta 2013 nestanovitna, medtem ko je v zadnjih šestih letih močno zrasla in presegla vrednost iz leta 2008, ko je znašala 4,64. Lani je bila vrednost ROE rekordna in je znašala 9,06.

Vlaganja v lastna sredstva in povečanje izvoza

Celotni prihodki so od leta 2008 do 2009 močno upadli, s 85,5 na 71 milijard evrov. Od leta 2009 opažamo pozitivni trend naraščanja prihodkov z izjemo leta 2013. Prihodki v letu 2018 so nad nivojem iz leta 2008, in sicer za 18 odstotkov.

Prihodki iz prodaje so v letu 2008 predstavljali 94 odstotkov vseh prihodkov, preostalo so bili prihodki iz financiranja in drugi prihodki. Lani so prihodki iz prodaje predstavljali več kot 96 odstotkov vseh prihodkov. Gospodarstvo se je torej očitno ponovno osredotočilo na svojo osnovno dejavnost.

Pri gibanju sredstev in kapitala od leta 2008 do 2018 opažamo različna trenda. Sredstva beležijo negativen trend in upad s 104 milijard evrov v letu 2008 na 86 milijard evrov v letu 2015, kar predstavlja znižanje za petino. Od leta 2016 je trend sredstev pozitiven. Vrednost še ne doseže ravni iz leta 2008, ampak veseli vlaganje v lastna sredstva in s tem lažje generiranje prihodkov. Kapital se je v obdobju 2008–2018 povišal s 36 milijard na skoraj 48 milijard evrov, torej za 32 odstotkov.

Slovenija je lani izvozila za 40,7 milijarde evrov blaga. To je največ po letu 2008. Izvoz se je s tem glede na leto 2008 povečal za 70 odstotkov. Pokritost uvoza z izvozom je 104,8-odstotna. Presežek v blagovni menjavi s tujino je junija 2019 znašal 124,9 milijona evrov.

V nekaj letih do blaginje pred nastopom krize

Osredotočenje na osnovno dejavnost poslovanja, povečanje izvoza in preusmeritev na razvitejše trge, dvig učinkovitosti poslovanja, sprememba strukture virov financiranja iz dolžniških v lastniške ter še nekateri drugi ukrepi so privedli do tega, da se je gospodarska slika po skromnih letih 2009 in 2010 vendarle začela obračati na bolje. Kljub nižjim prihodkom vse do leta 2017 v primerjavi z letom 2008 lahko rečemo, da danes naše gospodarstvo temelji na finančno stabilnejših temeljih.

Glede na trend gibanja nemškega gospodarstva in njihovega ohlajanja, saj ima gospodarska rast v Nemčiji v zadnjem četrtletju negativen predznak, lahko pričakujemo spremembe gospodarskega okolja. Glede na visoko stabilnost poslovanja slovenskega gospodarstva, nizko zadolženost in kontinuirano odplačevanje posojil menimo, da je slovensko gospodarstvo dobro in bolje pripravljeno na morebitno krizo.

Damir Simonović je analitik v družbi Bisnode, ki je vodilni evropski ponudnik poslovnih in bonitetnih informacij ter podatkovne analitike.