Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Abas Musavi je v odzivu na požig iranskega konzulata dejal, da so svoj gnus uradno izrazili iraškemu veleposlaniku v Teheranu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Bagdad je v odzivu za požig obtožil tujce na "legitimnih protestih", ki želijo "spodkopati zgodovinske odnose med državama".
Sosedi Iran in Irak imata sicer tesne, a zapletene odnose. Državi sta bili vpleteni v uničujočo vojno med letoma 1980 in 1988, a ima sedaj Iran pomemben vpliv med iraškimi politiki in v vodstvu vojske.
Iraški protestniki, ki že dva meseca protestirajo proti vladi in tudi njeni podpornici Iranu, so v Nadžafu zažgali iranski konzulat. Pred tem so vanj vdrli, čeprav so jim to skušali preprečiti policisti s solzivcem. Pri tem je bilo po podatkih zdravstvenih virov poškodovanih 50 ljudi. Konzulat je bil prazen, saj se je osebje iz njega pred tem umaknilo.
Več sto mladih Iračanov je v diplomatskem kompleksu vzklikalo "Iran ven" in "Zmaga Iraku".
S požigom konzulata so protesti dosegli novo raven. Gre tudi za zelo simbolično dejanje, saj v sveto šiitsko mesto Nadžaf vsako leto pride več milijonov šiitskih romarjev, večinoma iranskih. Po požigu konzulata so oblasti v mestu uvedle policijsko uro in prost dan za visoke funkcionarje. AFP poroča, da je mesto danes relativno prazno.
Iranski konzulat v drugem šiitskem svetem mestu Kerbala je bil v začetku meseca že tarča jeze protestnikov, a so takrat varnostne sile na protestnike streljale in jih štiri ubile.
Varnostne sile ubile 13 protestnikov
O smrtnih žrtvah med protestniki pa danes poročajo iz mesta Nasirija na jugu Iraka, ki leži južneje od Nadžafa. Varnostne sile so ubile 13 protestnikov, ko so skušali zavzeti dva mostova, ki ju iz protesta proti oblastem na jugu države zasedajo protestniki v znak civilne nepokorščine. Okoli sto protestnikov je bilo ranjenih, več jih je v kritičnem stanju. Vhode v mesto je nato zaprla vojska, v mestu pa so uvedli policijsko uro. Kot izpostavlja AFP, je s tem današnji dan eden najbolj smrtonosnih od začetka protestov.
Operacijo v Nasiriji so varnostne sile izvedle dan po imenovanju novega poveljnika vojske v provinci, potem ko je bilo v dveh mesecih protestov in nasilja po državi ubitih že več 360 ljudi, 15.000 pa poškodovanih. To število žrtev je ugotovila AFP na podlagi podatkov zdravstvenih in policijskih virov, saj oblasti več ne sporočajo uradnih podatkov o žrtvah.
Iz iraške vojske so danes sporočili, da so v južne province, zato da bi tam znova vzpostavili red, napotili vojaške poveljnike. Vrhovni poveljnik vojske, premier Abdel Abdel Mahdi, je namreč za zajezitev protestov vzpostavil vojaške "krizne celice", enote za nujne primere, ki so pod nadzorom guvernerjev.
V to enoto so imenovali nekatere vojaške poveljnike, ki bodo "vodili in nadzirali vse varnostne in vojaške sile in pomagali guvernerjem pri njihovi misiji", vzpostavljanju reda in miru.
Protestniki, ki živijo v državi, ki ima eno največjih zalog nafte na svetu, a je tudi ena najbolj skorumpiranih, so prepričani, da je politični sistem, ki so ga vzpostavile ZDA po strmoglavljenju Sadama Huseina leta 2003, v zadnjih izdihljajih.
Več sto tisoč protestnikov na ulicah od 1. oktobra zahteva reformo političnega sistema, boljše javne usluge in službe ter popolno zamenjavo vladajočih, ki jih obtožujejo korupcije. Po uradnih podatkih je bilo v zadnjih 16 letih poneverjenih 410 milijard evrov, kar je dvakrat toliko, kolikor znaša letni bruto družbeni proizvod države, navaja AFP.
Po prvem valu protestov, ki so trajali šest dni in terjali življenja 149 civilistov, je premier Mahdi obljubil preoblikovanje vlade, znižanje plač visokim uradnikom ter vzpostavitev sheme zaposlovanja. Ker njihove zahteve niso bile izpolnjene, so se protestniki konec oktobra znova vrnili na ulice. Protesti so se zaostrili, potem ko so varnostne sile nanje odgovorile z nasiljem, navaja britanski BBC.
