»Predvsem zaradi čedalje večje negotovosti se je gospodarski cikel obrnil navzdol, obenem pa se predvideva daljše obdobje negativnih obrestnih mer. Centralne banke izvajajo kvantitativno sproščanje (večje odkupovanje obveznic na trgu, op. p.), kar s presežno likvidnostjo omogoča rast nekaterih delov trga, dejansko pa se finančna sredstva ne investirajo v gospodarsko rast v želeni obliki, zlasti na področju okolja, snovne in energetske učinkovitosti oziroma krožnega gospodarstva. Zato je veliko vprašanj, kako zagotoviti nadaljnjo konkurenčnost, saj bodo v majhni in izrazito izvozno usmerjeni Sloveniji posledice globalnih sprememb podjetja in posamezniki bistveno bolj občutili,« je na včerajšnji letni konferenci Stičišče znanja z naslovom »Nove finančne razmere ter novi poslovni in razvojni modeli«, ki jo je SID banka organizirala v sodelovanju s Poslovno akademijo Finance, povedal predsednik uprave SID banke Sibil Svilan.
Usmeritev v krožno gospodarstvo
Če želimo oblikovati nove poslovne in razvojne modele, ki bodo omogočili trajnostni razvoj tako posameznikov in podjetij kot Slovenije v celoti, bo treba spremeniti mišljenje, potrošniško obnašanje pa tudi način prehranjevanja in mobilnosti, je dejal Svilan. Po njegovi oceni bo pomen centralnih bank še naprej velik, veliko pa stavi na podjetnike, da bodo z majhnimi koraki pripomogli k pomembnim spremembam, pri čemer svetuje usmeritev v krožno gospodarstvo, saj lahko le to Evropi omogoči ustrezne možnosti pri konkuriranju z ZDA in Kitajsko. »Večina slovenskih podjetnikov ve, v katero smer je treba, in morda bo ta v nekem obdobju nekoliko drugačna, kot si zamišljamo danes. Lahko se zgodi, da se bodo dizelski avtomobili proizvajali še dvajset let, kajti Mercedesov dizel porabi samo tri litre in izdelava takšnega avta je cenejša od tesle,« je dodal Svilan.
Čeprav slovenska industrija ni materialno intenzivna, primerjalno pa ne porablja veliko domačih mineralov in drugih virov ter zato v svetovnem in evropskem merilu ni velik onesnaževalec okolja, ne smemo biti brezbrižni ali nepozorni do teh vprašanj, še posebej pobud za novo rabo prostora za gospodarske dejavnosti, je opozoril dr. Branko Kontić z odseka za znanosti o okolju na Inštitutu Jožefa Stefana. Po njegovem mnenju so nove finančne in gospodarske perspektive priložnost, da se opravi bilanca razpoložljivega prostora za nove dejavnosti. Tudi zato, ker je bilo temu vidiku v primerjavi z onesnaževanjem doslej posvečeno malo pozornosti, je dodal Kontić in se vprašal, ali bodo finančne institucije podprle presojanje prostorskih vidikov v okviru širših, strateških premislekov o tem, kako naprej.
Šibkejša vloga EU
Kot je pojasnil Sony Kapoor, generalni direktor podjetja Re-Define in gostujoči raziskovalec na London School of Economics, je EU v zadnjem desetletju doživela nekaj ključnih prelomnih točk. »Dogodki od migrantske krize do brexita so oslabili položaj EU in jo postavili v šibkejšo vlogo v vse bolj zapletenem in negotovem svetu, s tem pa je ogrožen tudi njen ugled v svetu. Nova evropska komisija in parlament imata edinstveno priložnost, da na novo določita globalni položaj EU in ji začrtata novo identiteto kot zagovornici trajnostne rasti,« pravi Kapoor.
Po pojasnilih ekonomista in nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Mitje Gasparija posledice finančne krize čutimo kot nezadostno gospodarsko rast, ki se ni umirila samo ciklično, ampak se ne more vrniti na predkrizno rast. Razlogi so v nezadostnem agregatnem povpraševanju, predvsem prenizkih investicijah, in dolgoročnejši tendenci upadanja produktivnosti ter staranja prebivalstva. »Zato za ponovno trendno oživitev gospodarstva ni dovolj le zniževanje obrestnih mer, ampak bo morala biti proaktivna tudi fiskalna politika. In ker so gonilo inovacij in rasti produktivnosti investicije, bo morala država z razvojnim financiranjem bistveno prispevati k novemu razvojnemu ciklu. Razvojne banke s tem ponovno dobivajo svoje mesto v ekonomski politiki,« je prepričan Gaspari.
Po njegovi oceni se Evropska centralna banka (ECB) s kvantitativnim sproščanjem spreminja v politično organizacijo, saj mora tehtati, katere instrumente, od koga in pod kakšnimi pogoji bo odkupila. V primeru nadaljnjih odkupov obveznic jih bo od nekaterih držav odkupovala več, to pa lahko privede do konfliktov med državami. Po besedah Kapoorja neodvisnost centralnih bank postane vprašljiva, ko te ne ustvarjajo več pogojev, ki jih pričakuje politika.
