Anketo NIJZ in Legebitre so izvedli med 14. oktobrom in 12. novembrom letos, v njej pa je sodelovalo 352 zdravnikov, 142 ostalih zdravstvenih delavcev in 292 študentov bodisi medicine ali zdravstvene nege. Evita Leskovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je na današnjem posvetu pred svetovnim dnevom aidsa predstavila prve delne rezultate, ki se nanašajo na odgovore zdravnikov.
Od 352 zdravnikov, ki so sodelovali v anketi, je bila tretjina zobozdravnikov, 41 odstotkov jih je imelo opredeljenega bolnika s HIV.
Glede na danes predstavljene rezultate bi bilo več kot desetino anketiranih zdravnikov strah okužbe s HIV, če bi se dotaknili oblačil bolnika s HIV. Ko gre za bolnike, pri katerih ni znano, da so HIV pozitivni, okužbe ni strah tretjine vprašanih, polovico je malo strah, 14 odstotkov precej in štiri odstotke zelo strah.
Osebe s HIV se v zdravstvu srečujejo tudi s prekomernimi zaščitnimi ukrepi, ki spadajo med diskriminacijo. Med vprašanimi zdravniki se jih je 11 odstotkov izogibalo fizičnemu stiku pri obravnavi osebe s HIV. Dvojne rokavice je pri obravnavi bolnika s HIV uporabljalo 32 odstotkov vprašanih in skoraj polovica jih je uporabljala rokavice ves čas obravnave.
Skoraj dve tretjini zdravnikov sta pri obravnavi bolnika s HIV izvajali ukrepe za preprečevanje okužbe, ki jih ne izvajata pri ostalih bolnikih. Skoraj 40 odstotkov jih tudi meni, da je treba prostore, potem ko so bili v njih obravnavani bolniki s HIV, bolj razkužiti kot sicer.
Dve tretjini sodelujočih sta odgovorili, da ne drži, da bi sami ali sodelavec zaradi lastne zaščite zavrnili obravnavo bolnika s HIV. Manj kot 10 odstotkov se jih je strinjalo s trditvijo, da lahko zavrnejo bolnika s HIV zaradi lastne zaščite, več kot 60 odstotkov pa, da to lahko storijo, če nimajo ustreznih zaščitnih sredstev oz. pripomočkov.
Skoraj 90 odstotkov zdravnikov v zadnjem letu ni opazilo, da v njihovi zdravstveni ustanovi ne bi želeli obravnavati bolnika s HIV oz. takšnega, pri katerem so sumili, da ima HIV. Več kot 70 odstotkov jih je tudi odgovorilo, da niso nikoli opazili, da bi v njihovi ustanovi v zadnjem letu osebo s HIV obravnavali slabše oz. drugače kot ostale bolnike. Da se je to zgodilo včasih, jih je odgovorilo skoraj 20 odstotkov, da se je zgodilo pogosto, pa okoli pet odstotkov.
Več kot petina zdravnikov je opazila, da so zdravstveni delavci o osebah s HIV včasih izražali negativna stališča ali jih opravljali. Da se je to pogosto zgodilo, je odgovorilo pet odstotkov vprašanih, več kot 60 odstotkov pa da nikoli. Okoli dve tretjini zdravnikov o HIV statusu bolnika obvestita ostale sodelavce, da so bolj pazljivi in se lahko ustrezno dodatno zaščitijo.
Med vprašanimi zdravniki jih ima pet odstotkov zadržke pri obravnavi moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Več kot 80 odstotkov jih je odgovorilo, da zato, ker predstavljajo tveganje, da jih okužijo, 40 odstotkov zato, ker da se obnašajo nemoralno, 70 odstotkov pa jih meni, da niso usposobljeni za delo s to populacijo.
Sicer pa jih manj kot 15 odstotkov meni, da so pravice bolnikov s HIV manj pomembne kot zaščita zdravstvenih delavcev in ostalih bolnikov. S trditvijo, da lahko osebe s HIV delajo kot zdravstveni delavci, pa se strinja nekaj manj kot 70 odstotkov vprašanih zdravnikov.
Malo več kot polovica sodelujočih se je že dodatno izobraževala o preprečevanju okužb in standardnih previdnostnih ukrepih, manj pa o drugih vprašanjih, povezanih s HIV, denimo o zasebnosti in zaupnosti, o stigmi in diskriminaciji, je še pokazala anketa.
