Poslanec grobo žali ustavno sodišče – pa nič?, 3.

Če bo to dovoljeno oziroma tolerirano, nam ni več pomoči. Zakorakali bomo v najgloblji Divji zahod, sem si rekel, ko sem slišal izjavo poslanca SDS Žana Mahniča o, po njegovem, mafijskem ustavnem sodišču (US). Sam sodim med dvomljivce o vselej primernem odločanju »varuhov ustave«. Ob že zgodovinski zgodbi domnevne neustavnosti ozemeljske organiziranosti Mestne občine Koper, tam sredi daljnih 90. let, sem si dovolil javno in odločno nastopiti proti odločbam US, ki so Koprčankam in Koprčanom vsiljevali tako organiziranost (več manjših občin namesto ene same), ki so jo ljudje na vseh referendumih zavračali, in to v razmerjih 9:1 ali 8:2. Trdil sem in dokazoval, da se nova ureditev lokalne samouprave tako ni gradila, in leta 2001 v poročilu prejel tudi potrditev skrbnikov predmetne evropske listine pri Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope. V imenu ogromne večine mojih someščanov in sokrajanov sem kar nekajkrat izrazil jezo in ogorčenje na račun utemeljevanja sodb s strani poročevalca o tem primeru dr. Lovra Šturma in tudi pritrdilnega ločenega mnenja dr. Petra Jambreka. A nikoli nisem niti za trenutek pomislil, da bi uporabil diskvalifikacije zoper njiju in celotno ustavno sodišče, kot si jih je dovolil poslanec SDS in predsednik preiskovalne komisije primera Kangler Žan Mahnič.

Ko sem ga slišal po televiziji reagirati na odločitev US o začasni zaustavitvi dela komisije, če bi posegalo v ravnanje tožilcev, z izjavo, da »mafija ščiti mafijo«, sem se zgrozil. Razumem jezo otroka, ko mu iz rok vzameš najljubšo igračo, sem pomislil, a tokrat je tale gospodič vendarle šel predaleč. Da prilepiš mafijsko označbo na konkretno ustanovo, da označiš konkretne sodnice in sodnike, ki so na vrhu hierarhije varovanja ustave kot nosilnega stebra države, za člane najbolj zlovešče tajne kriminalne združbe, je nekaj, kar ne more ostati brez posledic. Pričakoval sem takojšnji in najodločnejši odziv najvišjih predstavnikov države, od predsednika republike navzdol, celo z vrha njegove stranke, ali vsaj SDS-ovega podpredsednika DZ Jožeta Tanka, a vse tiho je bilo. Prvi, ki se je oglasil, je bil bivši ustavni sodnik in vedno posrečeni ter zanimivi družbeni kritik magister Matevž Krivic.

Šele na njegov poziv celo o kazenskem pregonu poslanca Mahniča so povedali nekaj tisti, ki bi morali biti prvi. Predsednika republike in US, Pahor in Knez, nekaj blagega, češ da ko si na taki funkciji (poslanca), moraš paziti, kaj in kako poveš, oziroma moraš ostati spoštljiv do drugih vej oblasti in tudi sicer, če hočemo ohraniti zaupanje javnosti; ministrica za pravosodje Katičeva pa, da gre za nesprejemljivo izjavo in da obžaluje, da se mora odzivati na populizme. Šele bivši ustavni sodnik in generalni državni tožilec Zvonko Fišer je sledil Krivičevemu pozivu, ali pa se je morda že prej tako sam odločil, in Žana Mahniča ovadil zaradi žaljive obdolžitve. Bravo, sem pomislil, sicer tudi v prepričanju in pričakovanju, da se bo Mahnič vendarle zavedal svojega predolgega koraka, ga morda pojasnil s trenutno čustveno prizadetostjo in se opravičil. Kje pa. Z nasmeškom se je ovadbe veselil, ker da bo lahko dokazal, kako naše pravosodje deluje mafijsko. Noro.

Sicer pa, saj se spomnite: ko je US ob zadevi Patria dezavuiralo vse prejšnje sodne instance in obranilo Mahničevega šefa Janšo, je segala vera Mahniča in privržencev SDS v varuhe ustave do zvezd. Ob zadevi Kangler pa »od zvezd do hleva«, kot bi rekli sosedje Italijani. Še dobro, da smo minule dni slavili svetovni dan strpnosti.

Aurelio Juri, Koper

Preberite sorodne prispevke

Poslanec grobo žali ustavno sodišče – pa nič?, 2.