Na Slovenskem je bilo v tistem času, po prvi svetovni vojni, možno kupiti veliko različnih jaslic, predvsem iz tujine. Prevladovale so papirnate jaslice, le premožnejši pa so si lahko privoščili glinene ali lesene jaslice. V poplavi tujega kiča so nekateri slovenski umetniki ustvarili papirnate slovenske jaslice. To so bili Tone Kralj, France Gorše, Bara Remec, Aleksa Ivanc in Janko Testen. Gaspari je bil med prvimi, ki je pripravil narodne jaslice, ki jih je izdelal z namenom, da bi prišle v vsak slovenski dom.
Gasparijeve slovenske narodne jaslice so izhajale v letih do 1926 v založbi Zormanove Umetniške propagande. Tiskane so bile v tehniki klasičnega kamnotiska oziroma t.i. litografije. To je posebna tehnika tiska, pri kateri je Gaspari s peresom in litografskim tušem na več litografskih kamnov narisal celotno figuraliko. Temu je sledil tehnološki postopek, ki so ga morali opraviti litografski mojstri Blaznikove tiskarne, šele nato je Gaspari določil barve. Vsaka barva je bila odtisnjena na svoj kamen. Pri nanašanju barvnih lis na posamezne kamne je bilo potrebno paziti, da so se le-te ujemale z risbo. Ko so bile barve odtisnjene na list, so odtisnili še risbo, da je barve povezala v celoto.
Papirnate jaslice so bile natisnjene na 6 polah velikosti 40 krat 30 centimetrov in enem dvojnem listu velikosti 60 krat 30 centimetrov. Prodajali so jih v trgovinah v polah ali kot prilogo časopisa Domoljub.
Po nakupu papirnatih jasličnih pol v trgovini ali na sejmu je družino čakalo še veliko dela s pripravo božičnih kotnih jaslic. V adventnem času so večere preživljali s pripravo jaslic, preden so jih postavili v zanje namenjen bogkov kot. Figure so nalepili na trši papir, izrezati vsak lik in na zadnji strani nalepili leseno palčko, da so figure zapičili v mah. Mah je bilo potrebno pravočasno nabrati in posušiti. Na božični večer so na posebno poličko v bogkovem kotu pritrdili božični prt, takrat so bili v večini uporabljeni papirnati prti. Na to so postavil božične jaslice, ozadje pa obdali s smrekovimi vejami. Papirnate jaslice niso bile drage in so bile dostopne širšemu krogu ljudi. Ker niso bile obstojne in so se lahko hitro poškodovale, so figure lahko preprosto zamenjali z nakupom nove pole.
Gasparijevih narodnih jaslic kasneje niso več tiskali. Danes so izredna redkost in kot take so lep spomin na slovensko narodno zavest v tistem času. Veliko zaslugo za ohranitev Gasparijevih jaslic ima Marjan Marinšek, ki je bil prijatelj Maksima Gasparija in zbiralec njegovih razglednic, ilustracij in slikovnih oprem v knjigah.
Gasparijeve slovenske narodne jaslice so lepo in ekskluzivno darilo nekomu, ki so mu narodne in krščanske vrednote blizu. Repliko Gasparijevih jaslic, izdelanih iz vezane plošče, izdeluje in prodaja: Studio Zibka iz Cerknice.
