V kraju Thumane, ki ga je torkov potres prizadel najhuje, je ob ostankih povsem porušene stavbe stala ženska in vsa objokana moledovala reševalce, naj vendarle najdejo njeno nečakinjo. Ti so danes zjutraj s pomočjo brezpilotnih letalnikov, reševalnih psov in težke mehanizacije izpod ruševin odkopali tri trupla, skupno doslej najmanj 29, in 46 preživelih. 20 oseb naj bilo še pogrešanih. Neko 30-letnico so reševalne ekipe živo izpod kamenja potegnili 14 ur po potresu, dve uri pozneje še truplo njene osemletne hčerke. Za preživele je upanja iz ure v uro manj. Ponekod so reševanje ponoči prekinili, drugod so vztrajali tudi v temi. Nekateri so kopali celo z rokami.

Na zahodu Albanije so se tla stresla v torek nekaj pred četrto uro zjutraj, in sicer z magnitudo 6,4. Žarišče potresa je bilo približno deset kilometrov severno od Drača in 30 kilometrov zahodno od Tirane v Jadranskem morju na globini deset kilometrov. Potres so čutili po vsem Balkanu, med drugim v Dubrovniku in Mostarju, pri nas v Ljubljani in na Primorskem, pa tudi na jugu Italije.

Živce parajoči popotresni sunki

Večina prebivalcev najhuje prizadetih krajev Drač, Thumane in Astiri, kjer so razglasili izredne razmere, je noč prevedrila na prostem v šotorih. Na območju Thumana so doslej postavili 67 šotorov, v katerih lahko biva 700 ljudi. Na območju Drača in sosednjih vasi so postavili 181 šotorov za namestitev 1450 ljudi. Spali niso veliko, več kot 300 popotresnih sunkov jih je držalo na trnih in preizkušalo njihove živce. »Strah se nas je vrniti domov. Stene so povsem razpokane,« je na nogometnem stadionu, kjer je vojska uredila začasno pribežališče za pretresene domačine, komentirala Bukuri Morina. »Ne vem, kaj je z mojimi sorodniki, morda so živi, morda mrtvi,« je za Reuters potožil Adrian Muci, ki je v torkovem smrtonosnem tresenju izgubil že najmanj šest družinskih članov. Več sreče je imela 48-letna Marjana Gjoka: »Streha se je sesula na nas, pojma nimam, kako se nam je uspelo rešiti. Zagotovo z Božjo pomočjo.«

Na današnji dan žalovanja je premier Edi Rama vsaj za silo potolažil tiste, ki so v torek zjutraj ostali brez vsega. »Čez zimo jih bomo nastanili v hotelih, prihodnje leto jim bomo zagotovili domove. In to boljše, v kakršnih so živeli doslej,« je prek televizije Albance naslovil premier.

Slovenskih strokovnjakov niso izbrali

Višji sili na pomoč je v Albanijo prihitelo več kot 200 strokovnjakov s Kosova, iz Grčije, Turčije, Italije, Hrvaške, Romunije, Švice, ZDA, Črne gore, Severne Makedonije in Srbije. Slovenija je tja pripravljena poslati dva strokovnjaka za pomoč pri koordinaciji mednarodne pomoči pri odpravi posledic potresa, a ju evropska komisija ni izbrala. Po potrebi bodo predlagali dodatno pomoč, so sporočili z ministrstva za obrambo. Je pa k zbiranju sredstev za humanitarno pomoč ter obnovo domov pozvala Slovenska karitas. Sodelavci Caritas Albanija, ki so že obiskali mesti Drač in Thumane, da bi ocenili razmere, so sporočili, da bo ena od najnujnejših potreb oskrba s hrano.

Se je pa na delo v Albanijo odpravilo pet hrvaških reševalnih psov. »Na poti do tja, za kar smo vadili vse življenje, a vendarle upali, da nas nikoli ne bodo potrebovali,« so ob fotografiji psa, zazrtega skozi okno vojaškega helikopterja, zapisali njihovi vodniki in naknadno sporočili, da so skoraj takoj po pristanku psi našli preživelega v stavbi, ki se je med potresom pogreznila za dve nadstropji.

Albanski premier bo za denarno pomoč prihodnji teden zaprosil še na vrhu Nata v Londonu. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada je Albanija najrevnejša država v Evropi, dohodek na prebivalca namreč dosega le četrtino povprečnega v EU.